Ob rojstvu so mladički nosatega medveda slepi in gluhi, od vrha smrčka do konice repa pa merijo zgolj deset centimetrov. V prvih tednih sta se dvojčici zadrževali v gnezdu. 

"Sedaj lahko živahne živalce dobro opazujemo. Predvsem oče Fernando se zelo potrpežljivo igra z naraščajem. Divjanje je tudi njemu v veselje," je povedal direktor živalskega vrta Stephan Hering-Hagenbeck. Ko se mladički utrudita, se vsa družinica zvije v klobčič in počiva. Takrat je vidna le zmešnjava glav, tac in tipičnih obročastih repov. 

Trenutno mladički še sesata pri medvedji mami Puppe, vendar pa tu in tam poskusita tudi trdo hrano, predvsem kuhan beljak in sadje. Meso jima še ne diši – čitno še ne vesta, da so nosati medvedi vsejedi. Za Puppe in Fernanda je to že drugi naraščaj. Lanska mladička so sredi marca prepeljali v belgijski Bellewaerde ZOO. 

"Pri poimenovanju naši skrbniki živali sledijo enakemu principu kot pri vzreji psov. Prvo leglo je dobilo imena na A – Alonso in Alessandro. Dvema medvedki drugem leglu pa smo poimenovali Bonita in Belize. Gre za južnoameriška imena, saj so v Južni Ameriki zelo razširjeni," je še dodal Hering-Hagenbeck.

 Belogobčni nosati medvedi sodijo v red zveri in so razširjeni vse od juga Združenih držav Amerike, Mehike in Srednje Amerike pa vse do severne Kolumbije. V odrasli dobi skupaj z repom merijo od 80 do 130 centimetrov ter tehtajo od tri do pet kilogramov.