"Sem njuna osebna služabnica (smeh). Mački se tako ali tako obnašajo po svoje in rahlo kraljevo. Meni to čisto paše," pove priljubljena glasbenica Neisha in priznava, da si ne predstavlja življenja brez bližine mačk: "Ker so to topla, čuteča bitja, ki ti ljubezen neizmerno vračajo."

Muki in Buffy ... Kako bi ju predstavili? 

Čisto različnih karakterjev sta, zato nam pa nikoli ni dolgčas; ali gledam mačji ravs ali se pa crkljamo. Je pa Muki zelo zahteven kar se negovanja tiče, Buffy pa čisto preprosta. Lahko samo rečem, kratka dlaka je zakon.

Kako sta prišla v vaš dom?  

Mukija sem posvojila od pevske kolegice Alye. Za kratek čas ga je prinesla domov in nikakor se ni razumel z njeno psičko, bil je pa že leto in pol star, no, sedaj jih šteje že 12 ... Buffy sem pa posvojila kot mladičko iz zavetišča. Lepo se mi zdi in edino prav, da živalim pomagamo in jim ponudimo topel dom.

In skupno življenje ... 

No, kot sem omenila, je nega in 'vzdrževanje' perzijca diametralno druga zgodba v primerjavi z nego domače mačke. Njega redno vozim k frizerki, pa tudi zdravstveno ima več problemov, za začetek že zaradi potumpanega gobčka. Težje diha, težje je, zato ima slabše zobe (no, enih par jih še ima), pa še solznih kanalov nima in mu je treba ves čas brisati oči. Ta čistost pasem prinese s sabo razne občutljivosti in deformacije. Nimam kaj, živalco sem rešila tako, kot je, in ji ponudila brezpogojno ljubezen do konca življenja, skrbim zanjo maksimalno in res jo razvajam. No, oba razvajam. Nič jima ne manjka, kakovostno hrano dobita, veliko časa za crkljanje in dve nadstropji v hiši obvladujeta, dve veliki mačji drevesi in seveda velik vrt.

Kaj najraje počnete skupaj? 

Najraje se stiskamo skupaj na kavču ali v postelji, mačja preja prav pomirja in tudi zdravi. Vibrira med 27 in 130 hz, odvisno od pasme in velikosti in to so prav blagodejne frekvence za globoko regeneracijo. 

Sta tudi že kaj ušpičila? 

Ko je Buffy prišla k hiši, je pometala vse s polic in uničevala vse po vrsti kot nora. Tudi cvetlični lončki so padali po tleh drug za drugim. Plezala je po steni, visela dol z zaves ... Noro, skratka. Jaz sem bila cela popraskana, cele noge, roke, nato se je spravila še na moj obraz, medtem ko sem spala ... Res malo hudičevo seme. Ni vzdržala kot notranja mačka in v trenutku, ko sem ji vrata odprla na stežaj, sva postali najboljši prijateljici. Pred tem je pa bilo stanje kar brezupno. Močan lovski nagon ima in tako se z mačko ne da shajati. Ob vsej gori igrač, ob vsej animaciji, ob mačjem partnerju in vsej pozornosti, je ona hotela svoje ... Sicer me pa ni nič strah, ko je zunaj, saj vendar živim na vrhu hriba, na koncu slepe ulice, imamo velik vrt in še nikoli ni šla toliko od hiše, da se ne bi v vseh teh petih letih na klic takoj odzvala in pritekla. Oba se rada malo 'zluftata', ampak sta 'zalepljena' na parcelo, tako da tudi jaz lažje diham in živim. To ne bi bilo izvedljivo, če bi živela ob prometni cesti ali pa v kakem gostem stanovanjskem naselju.