Dve majhni kosmati kepici, ki slišita na ime Toro in Astor, sta njegovi zvesti spremljevalki in kot marsikateri kuža ga znata razorožiti s tistim prosečim pasjim pogledom, a se vseeno trudi, da ju ne razvaja preveč. "Trudim se biti strog, a priznam, da mi to ne uspeva povsem (smeh). Zagotovo imata jasno začrtane meje in vesta, do kam lahko gresta, ampak ja, priznam, lahko bi bil še strožji."

Kako bi ju kot ponosni lastnik dveh simpatičnih čivav predstavili? 

Toro je dolgodlaka, Astor pa kratkodlaka čivava. Astorja sem dobil leto dni pozneje, saj je Toro izredno družaben pes in sem opažal, da mu manjka družbe. Pa tudi prav je bilo tako, saj sta si karakterno povsem različna. Medtem ko je Toro izredno umirjen in družaben ter posledično ni tipični predstavnik svoje pasme, pa je Astor povsem takšen, kot bi od čivave pričakoval, da bo. Bolj glasen in sprva zadržan, boječ. No, dokler te ne spozna. Je pa Toro zagotovo veliko bolj trmast, glede tega ima povsem pravo ime, pa čeprav mu je bilo izbrano že pred rojstvom. Sicer pa ima Toro leto in pol, Astor pa sedem mesecev.

Kako se je začela vaša skupna zgodba?

Če bi mi pred nekaj leti rekli, da bom kdaj imel čivavo, bi vas vprašal po zdravju, saj sem imel o njih prav takšno mnenje, kot je splošno znano: da so glasni in prepirljivi psi, kot nam jih pogosto prikazujejo filmi. Nad njimi sem se navdušil, ko sem spoznal Wasabija, dolgodlako čivavo naše slovenske pevke Raiven, in povsem me je navdušil; tako z videzom kot tudi z mirnim karakterjem. Od takrat naprej sem si želel čivavo, a trenutek ni bil nikoli pravi. V nekem momentu pa se je res vse poklopilo in tako je v moje življenje pred letom dni prišel Toro, ker sem zanj želel družbo, pa nato letos še Astor, ki sem ga dobil v Rimu v znani psarni Misty Meadow's.

S kakšnimi izzivi se srečujete?

Izzivi niso omembe vredni, saj njuna družba odtehta tisto naporno. Če bi moral izpostaviti eno stvar, je najtežje usklajevati obiske prireditev ali obveznosti z njima, saj psi žal niso povsod dobrodošli, ravno z vsakim pa ju tudi ne pustim. Tukaj je treba malce več prilagajanja in organizacije. Po drugi strani pa sem pred časom, ko sem se udeležil predstavitve knjige svojega najljubšega raperja, prav zaradi Tora zbudil veliko pozornosti in na koncu se je raper slikal z njim. Kdo je zdaj večja zvezda (smeh)?

Najlepši trenutki oziroma kako je videti vaš skupni čas?

Najlepše je, ko spita, pa ne zato, ker je takrat mir, ampak ker se takrat privijeta k tebi in preprosto čutiš neko ljubezen, pozitivo, mir. Astor mora biti obvezno na človeku, ko spi, medtem ko Toro tega ne mara, ampak je veliko raje ob tebi. Lepo pa je tudi, ko zaspita en ob drugem.

Verjetno ni vse samo lepo ... Sta že kaj ušpičila? Imate kakšno zabavno anekdoto, ki ste jo pripravljeni deliti z nami? 

Hja, res je. Astorja sem npr. ravno pred dnevi zalotil v dnevni sobi na klubski mizici. Samo skočil sem ven po paket in ko sem prišel nazaj, je stal na mizi in me gledal. Sploh ne, da bi zbežal dol, kje pa. Zelo rad je na mizi, tako da sem jo moral malce prestaviti, da s kavča ne more skočiti nanjo. Sicer pa lahko vse njune norčije spremljate na njunem Instagram računu @toroandastor, kjer imata že več kot 2.000 sledilcev.

Zakaj je po vašem mnenju lepo imeti hišnega ljubljenčka?

Na to vprašanje je težko odgovoriti, ker če si odgovoren lastnik ljubljenčka, imaš v času, ko se zanj odločaš, tisoč pomislekov, ker se bojiš, da mu ne boš mogel nuditi vsega, kar si zasluži. A ko ga dobiš, se zdi, da se nekako vse poklopi, vse pade na svoje mesto. Seveda je potreben nek čas, a ko klikne, klikne, in to je nekaj najlepšega. Ko razmišljam o letu, ki je za menoj, je le težko najti spomin, ki nekako ne vključuje Tora in pozneje tudi Astorja. Ne želimo si vsi otrok, a na nek način so to naši otroci. In prepričan sem, da marsikdo s svojimi otroki ne dela tako lepo.