"Ko sem dobila prvo rodovniško psičko, o razstavah nisem niti razmišljala. Čez čas, ko pa sem tako dolgo skrbela za njeno dlako in naredila tudi vzrejno dovoljenje, pa sem pomislila, da bi vsaj poskusila. Da bi dala možnost razstavam, kljub temu, da so mi bile večinoma na prvi pogled videti grozne, ko so ljudje silili svoje pse vidno pod stresom," začne svojo pripoved Nastja Stolnik Ostrš. Toda ker se je njena psička že od prvega dne obnašala kot razstavni pes, med česanjem pridno stala, se lepo gibala ... je začela o tem bolj resno razmišljati: "Bila sem dokaj prepričana, da bo uživala v razstavah in jaz sem bila srečna, da bova imeli čisto svoj hobi."

Tako sta s psičko skočili v neznano

Pobrskala je po spletu, kdaj bo kakšna razstava, vpisala njune podatke v spletno prijavo, poslala fotokopijo rodovnika in vse potrebne papirje. Prvi korak je bil narejen. Zdaj pa so na vrsto prišle psička in priprave na razstavo.

"Psičko sem nevede pripravljala že eno leto pred razstavo s tem, da je med česanjem stala ... Kasneje, ko sploh še nisva razmišljali, da greva na prvo razstavo, pa je prijateljica naredila testni online tečaj razstav, kar mi je neizmerno pomagalo." Ker tudi njena prijateljica razstavlja, ima psarno in je absolutno proti siljenju psa v kar koli, je res bila v veliko pomoč: "Lahko bi rekla, da je najin moto s prijateljico to, da je tako za lastnika kot za psa vse skupaj le uživanje, ne gre za nazive." In s tem v glavi sta s psičko tudi šli v te vode. 

In kako je vse skupaj potekalo na razstavi? 

"Na razstavi je več 'ringov', razdeljenih po skupinah. Pred samim dogajanjem smo dobili uro' prihoda, na razstavi pa številke, po katerih so nas klicali. Potem pa kličejo po razredih glede na starost psa. Imamo mladiče (4 do 6 mesecev), najmlajše (6 do 9 mesecev), mlade (9 do 18 mesecev), vmesne (15 do 24 mesecev), zrele (nad 15 mesecev), potem pa so še razredi, kot so delovni, v katero skupino shih-tzuji ne spadajo ter prvaki in veterani (nad 8 let)."

Ko je prišla na vrsto, sta stopili pred sodnika, ki je ocenjeval gibanje, držo, zobovje in strukturo psa: "Vsak sodnik ima drugačen način. Midve sva seveda bili zelo zmedeni (tukaj pokažem prst nase, Sissy je bila umirjena in pridna), sploh prvi dan." Sodnik nato določi, kakšen 'sprehod' naj naredi pes, tako oceni gibanje, potem (ali pred tem) pa psa tudi pretipa, da oceni njegovo strukturo, mu preveri zobovje in vse ostalo. 

Pomembno je, kako se počuti pes

"Videla sem pse, ki so naravnost uživali na razstavi, med njimi je tudi Sissy, če le psi niso preveč silili vanjo. Oboževala je mojo pozornost in kup priboljškov. Po drugi strani pa so bili tam psi, s katerimi bi morali lastniki ostati doma. Z repom, ki so ga od stresa vlačili po tleh, do lastnikov, ki so pse zategovali na tanki ovratnici, da bi se lepše držali, vse do ljudi, ki so pse na mizo dvigovali za rep in ovratnico pa do agresivnih psov ali psov, ki niso bili vajeni takšne gneče tujih psov." 

Nastja meni, da je najbolj pomembno, da se posluša psa in se mu prilagodi: "Sissy je rep držala ponosno vse do trenutka, ko sva čakali na 'Best in show'. Tam pa so psi skakali in lajali vanjo in je rep dobesedno izgubila. Sem že razmišljala, da greva raje domov, ker sva tako ali tako dosegli, kar sva želeli. Ko pa sva prišli v ring in je imela malo več osebnega prostora, pa se je znova sprostila. Sem pa prepričana, da pa vseeno ni vsak pes za razstavo in lastniki bi se absolutno morali tega zavedati, ne pa da silijo psa zaradi lastnega ega."

In kako se je odrezala Sissy?

"Sissy je totalno presegla moja pričakovanja! Kljub temu, da sem sama bila izjemno živčna, je ona ostala mirna in je odlično sodelovala." Na koncu je tako postala prvak razreda mladih. 

"Kakor koli se bo to slišalo, menim, da sva vse naredili prav, glede na to, da je bilo prvič. Naučila sem se, da je treba dobro poslušati sodnika, kaj želi od tebe. In pa, da če stopi pred tebe s trakcem, je ta trakec zate. Ker sem strmela v sodnika par sekund, preden mi je kapnilo, da je Sissy dejansko prejela tak čudovit naziv," še hudomušno doda.

Vsem, ki razmišljajo o razstavljanju, polaga na srce, naj se dobro pripravijo in predvsem spoštujejo meje psa: "Če vidijo, da je psu neprijetno, ne samo prvič, ampak tudi kasneje, naj se raje sprijaznijo, da ni vsak pes razstaven pes. Vsem pa svetujem, naj začnejo s svojimi kosmatinci na razstavah delati bolj nežno, saj sem ravno zaradi takih ljudi, ki na žalost prevladujejo, imela vse življenje slabo mnenje o razstavah."

Za konec še doda oziroma naproša, da na se obiskovalci razstav ne dotikajo psov in ne rinejo v njih, tudi v lastnike ne: "Prosim, naj pustijo pse na miru, brez "awwww", pa cmokanja ali klicanja. Pred vstopom v ring mi treniramo, fokus in razpoloženje je na tem trenutku, na psu in na tem, kaj ga čaka."