Polarni medvedi vedno bolj spreminjajo svoje vedenje, saj so prisiljeni hrano iskati v zelenih pokrajinah brez ledu, žal pa so pri tem vedno manj uspešni. 

V toplejših mesecih, ko je ledu manj, bi pričakovali, da bodo polarni medvedi varčevali z energijo in celo spali zimsko spanje ali hibernirali, toda zaradi podnebnih sprememb, ki jih povzroča človekova dejavnost, se obdobje brez ledu ponekod na Arktiki podaljšuje, samo območje okoli severnega tečaja pa se segreva dva- do štirikrat hitreje kot preostali svet.

Vse to sili polarne medvede, da vse več časa preživijo na kopnem. Spremljanje 20 polarnih medvedov v Hudsonovem zalivu kaže, da kljub temu, da vedno bolj ostajajo brez oceanskega ledu in s težavo dosegajo svoj običajni plen, ne obupajo in vztrajno iščejo hrano.

Težave s katerimi se soočajo severni medvedi danes

Vse od svojega obstoja so bili polarni medvedi vajeni dnevno prehoditi na desetine kilometrov v iskanju razpok v ledu, skozi katere so iskali svoj plen. Toda nova študija je pokazala, da globalno segrevanje, ki povzroča taljenje ledu, zanje prinaša številne težave. Ne samo, da se soočajo s pomanjkanjem hrane, ampak vse pogosteje je led kriv tudi za poškodbe na njihovih stopalih in drugih delih telesa. 

V čem je težava?

V reviji Ecology sta ekologinja Kristin Laidre z Univerze v Washingtonu in biolog za divje živali Stephen Atkinson z Oddelka za okolje v Nunavutu ugotovila, da so medvedi v dveh najsevernejših populacijah – vzhodni Grenlandiji in Kaneovem bazenu med severovzhodno Kanado in severozahodno Grenlandijo – utrpeli raztrganine, izpadanje dlake, kožne razjede in nabiranje ledu na kožuhu, predvsem na tacah.

Led, ki se oprijemlje njihovih stopal, namreč povzroča globoke, krvaveče ureznine in jim otežuje hojo. Nekateri medvedi se soočajo z izpadanjem dlake na telesu, najpogosteje tam, kjer je kožuh prišel v stik z ledom. 

Razlog za poškodbe so spremenjeni vzorci padavin

Čeprav znanstveniki tej težavi še niso prišli do dna, je jasno, da ne gre za naključne poškodbe. Te so najverjetneje posledica spremembe podnebnih vzorcev.

Prvič, ugotavljajo, da ko se temperature na Arktiki zvišujejo, namesto snega vse pogosteje dežuje, in eden od možnih scenarijev je, da padavine povzročijo mokro površino na ledu, ki nato zmrzne na šapah polarnih medvedov. Poleg tega segrevanje povzroči, da se površinski sneg stopi in nato ponovno zmrzne v trdo skorjo, pri čemer se medvedi poskušajo prebiti čeznjo in si tako na ostrih robovih ledenih ploskev porežejo šape. 

To so prvič opazili leta 2012, vendar takrat še niso vedeli, da je to del trenda, ki je posledica globalnega segrevanja. 

Raziskovalci verjamejo, da so razlog za to težavo podnebne spremembe, in skrbi jih, da bi lahko postale še en izziv za polarne medvede, na katerega se bodo prisiljeni prilagoditi.