Goruju je vrata v naravo danes odprl eden od lovcev, ki so leta 1973 poskrbeli za doselitev risov, potem ko so pri nas že izumrli. Risi, ki zdaj živijo v slovenskem prostoru, so potomci šestih naseljenih risov, ki so takrat k nam prišli iz Slovaške. Pri nas je po ocenah trenutno le med 15 do 20 risov.

Cilj je ohraniti populacijo

V okviru mednarodnega projekta Life Lynx, katerega cilj je reševanje dinarsko-jugovzhodne alpske populacije risa pred izumrtjem in njena dolgoročna ohranitev, bodo k nam skupno doselili 10 risov, pet na notranjskem oz. kočevskem območju in pet na gorenjskem območju.

Kot je na novinarski konferenci pred izpustitvijo Goruja v naravo pojasnil koordinator projekta Life Lynx Rok Černe, sicer z Zavoda za gozdove Slovenije, se bo z doselitvijo risov iz tujine - Romunije ali Slovaške - reševalo slovensko populacijo, da bo ta bolj zdrava, dolgoročno pa bo treba zagotoviti povezovanje populacije.

Po pojasnilih Tomaža Skrbinška z oddelka za biologijo na ljubljanski biotehniški fakulteti je bila prva doselitev risov leta 1973 uspešna, populacija je rasla in se širila tudi na Hrvaško in v Bosno in Hercegovino. Zdaj je naša populacija znova ogrožena, zaradi parjenja med sorodniki. To ima negativne posledice za celotno populacijo, na plan namreč pridejo škodljivi geni. Takšne populacije so, kot kažejo raziskave, obsojene na propad, če ne ukrepamo. Rešitev je doselitev risov, ki niso v sorodu z našimi, s tem se bo zvišala stopnja preživetja.

"Skrb za naravo je v našem poslanstvu"

Damjan Oražem, Direktor Zavoda za gozdove Slovenije je povedal, da so k projektu, zavod je namreč nosilec projekta pri nas, pristopili z velikim veseljem. Upa, da se bo ris Goru "prijel" v tem prostoru in da bo v njem tudi iskal hrano. Ris je namreč samotar, lovi sam, po 50 metrih zasledovanja plena ga spusti, če ga ne ujame. Glavna hrana je srnjad - na leto poje med 50 in 60 osebkov, pleni tudi manjše sesalce. Ob tem je izpostavil, da ris ni konflikten, ko gre za domače rejne živali.

Da imamo v Sloveniji rise, so zaslužni lovci. Kot je poudaril predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač, so naravovarstvena organizacija, ki da zna upravljati s populacijo divjadi, in da lovska puška ni iztrebila nobene zavarovane vrste. Goruju je izrekel dobrodošlico in mu zaželel, da bi čim prej našel družico in ustvaril potomce. Želi si, da si bodo imeli zanamci možnost ogledati risa v naravnem okolju.

Vodja sektorja za ohranjanje narave na ministrstvu za okolje in prostor Marija Markeš se je zahvalila lovski družini Loški Potok, ki je sprejela prvega risa in bila pripravljena zanj skrbeti, in Zavodu za gozdove Slovenije, ki je prijavitelj projekta. Pomembno je, da bodo ti doseljeni risi imeli ustrezen habitat in da bo dolgoročno upravljanje te populacije pripeljalo do ugodnega stanja, je dejala in dodala, da je želja ministrstva tudi dolgoročna ohranitev risovega habitata.