Prvotno je bil škotski ovčar pastirski pes, danes pa bi lahko bolj rekli, da je družinski, saj je prijazen in dobrodušen ter se dobro razume z otroki.

Zgodovina

Kot pove samo poimenovanje, pasma izvira s Škotske. Pravijo, da se družinsko drevo razteza zelo daleč v zgodovino, celo v čas starih Rimljanov. Ko so ti prispeli na britansko otočje, naj bi pasma nastala z mešanjem lokalnih in na novo pripeljanih psov. Toda več informacij o pasmi se pojavi šele mnogo kasneje – v 19. stoletju. 

Takrat postane priljubljena, potem ko navduši kraljico Viktorijo. V stik z njo je prišla v škotskem domovanju kraljeve družine – na gradu Balmoral. Pripeljala jo je v Anglijo in od takrat naprej ti psi nehajo biti primarno delovni, postanejo človekovi družabniki.

Svetovno priljubljenost seveda – kot že omenjeno – dosežejo s svojo vlogo v filmu, ki je bil objavljen leta 1943. Posnet je bil sicer po knjigi, a morda se je ta pasma najbolj usidrala v srca ljudi, ko so kasneje, v petdesetih, zaradi uspeha filma naredili še televizijsko serijo, ki se je nehala snemati šele v sedemdesetih letih. 

Skrb za škotskega ovčarja 

Kot pastirski pes potrebuje kar nekaj aktivnosti in igre, idealno vsaj eno do dve uri na dan. Pojdite z njim na sprehod, lahko greste tudi v hribe ali se z njim zelo aktivno igrate. Škotski ovčar je pes, za katerega si morate vzeti čas. Čeprav je odlično, če imate vrt, na katerega ga lahko spustite, samo s tem ne bo zadovoljen. 

Če se z njim ne ukvarjate, pogosto v nedogled laja. Želi se namreč gibati z vami, potrebuje animiranje. Če jih vključite v svoje življenje in ste z njimi pogosto aktivni, je po drugi strani običajno, ko se vrne domov, lahko zelo miren in sploh ne laja kaj dosti. 

To je pasma, ki ji je všeč dresiranje in kakršen koli trening oziroma šolanje. Je zelo poslušen pes, ki se rad uči. Toda učiti je treba z nagrajevanjem, nikakor s kaznijo. V tem primeru se lahko umakne in zapre vase. 

Nikakor torej ni pasma za nekoga, ki si za psa ni pripravljen vzeti časa. Priporočljivo je, da ga socializirate še kot mladiča, ga vzgojite in izšolate. Rezultat je lahko pes, ki se lepo in mirno obnaša v najrazličnejših okoliščinah: brez težav srečuje ljudi in druge pse, znajde se v mestnem vrvežu ...

Lastnosti škotskega ovčarja

Če je na otroke navajen od majhnega, se zna z njimi zelo lepo igrati. Do njih je lahko tudi zaščitniški. Takšen je dejansko do vse svoje družine. Če se ukvarjate z njim, bo pokazal neverjetno veliko ljubezni.

Zaradi takšnih lastnosti je to velikokrat terapevtska pasma. Lahko pa je celo pes čuvaj, ne da bi bil agresiven in nevaren.

Pri hranjenju se rado zgodi, da prehitro poje preveč, zato mu je pametno dajati jesti večkrat po manj.

Tedensko ga je treba skrtačiti, dolgodlako vrsto tudi večkrat tedensko, da se dlaka ne začne vozlati. V delu leta, ko izgublja več dlake, je obe vrsti priporočljivo krtačiti pogosteje.  

Enkrat mesečno (ali večkrat, če je umazan) ga okopajte in še kot mladiča ga navadite, da mu vsaj dvakrat ali trikrat na teden umijete zobe.