Kot del slovenske raziskovalne skupine, ki v svetu velja za pionirsko in vodilno na področju vibracijskega sporazumevanja živali oz. biotremologije, sta raziskovalki Nataša Stritih Peljhan in Alenka Žunič Kosi preučevali spolno vedenje hišnega črička acheta domesticus, so sporočili z Nacionalnega inštituta za biologijo.

Ljubezenski napev in vibracije

Razkrili sta, da njihov ljubezenski napev ni le zvok, ki nastane z značilnim drgnjenjem kril oz. stridulacijo, temveč vključuje tudi vibracijske signale, vzbujene v podlagi, neslišne človeškemu ušesu. Samci te signale oddajajo z nihanjem telesa in udarjanjem z nogami ob tla, natančno usklajeno z zvočnimi signali.

Ta energetsko in motorično zahtevna vibroakustična predstava omogoča samicam, da ocenijo kakovost potencialnih partnerjev. Tako njena intenzivnost kot usklajenost služi kot pokazatelj telesne pripravljenosti in kakovosti samcev, navajajo.

Taki zapleteni načini sporazumevanja nam pomagajo razumeti, kako živali izbirajo svojega partnerja, hkrati pa ponujajo vpogled v evolucijo in razvoj njihovih ljubezenskih ritualov in navad.

Prelomna študija

Študija je prelomna, saj razkriva do sedaj skrito kompleksnost v spolnem vedenju čričkov, ki so že desetletja modelna skupina za raziskave zvočnega sporazumevanja živali. Zaradi človekovega dojemanja sveta predvsem preko zvočnih in vidnih dražljajev je bil vidik sporazumevanja preko vibracij v podlagi popolnoma spregledan, so zapisali.

Vedno bolj pa je jasno, da so ti dražljaji pri številnih živalih, od slonov do žuželk, vsaj tako ali celo bolj pomembni prenašalci sporočil kot zvok. Ta vidik sporazumevanja živali raziskuje biotremologija, še navajajo na inštitutu.