"Svetovni dan boja proti steklini je namenjen ozaveščanju, preprečevanju ter zavzemanju za odpravo stekline po vsem svetu in hkrati združevanju vseh ljudi, organizacij in deležnikov v boju proti steklini. Sodelovanje je namreč ključnega pomena za uspeh. Edini način, da odpravimo steklino in nepotrebno trpljenje, je skupno delo in združevanje za dosego skupnega cilja »Nič do 30« (nič primerov stekline pri ljudeh do leta 2030)," so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 V počastitev tega mejnika se letošnja tema osredotoča na dejstva o steklini in razbija mite ali zmote. Tema opominja na ključna aktualna vprašanja, ki vplivajo tudi na odpravo stekline, kot na primer lažne novice ter zmote o cepljenju. 

Zakaj tema Steklina: dejstva, ne strah? 

Globalna pandemija covida-19 je sprožila številne dvome in zmote o boleznih, njihovem širjenju in cepljenju na splošno. Za steklino to ni nov pojav, saj strahovi, zmote in napačne informacije o bolezni in njenem preprečevanju segajo več sto let nazaj. Zato je letošnja tema osredotočena na deljenje dejstev o steklini in ne na širjenje strahu pred boleznijo na podlagi napačnih informacij in mitov. 

Dejstva so bistvena za ozaveščanje o bolezni, preprečevanje primerov stekline, cepljenje živali ter ozaveščanje ljudi o nevarnostih stekline in kako jo preprečiti. Brez dejstev ne bi imeli podlag za odločevalce, ki bi jih obvestili o resni naravi bolezni. Ne bi se mogli zavzemati za njeno izkoreninjenje in breme bolezni bi ostalo neznano, zaradi česar bi še naprej vsako leto umiralo več deset tisoč ljudi in živali. Uporabimo dejstva za ozaveščanje in izobraževanje drugih o steklini – 99 % smrtni, a 100 % preprečljivi bolezni. 

Strah ima v letošnji temi tri pomene. Prvič, nanaša se na splošen strah, ki ga povzroča steklina, strah, ki ga ljudje doživljajo ob srečanju s steklimi živalmi, in strah, s katerim ljudje živijo v skupnostih, kjer je prisotna steklina. Drugi pomen se neposredno nanaša na simptom strahu, ki ga ljudje lahko doživijo, če so okuženi s steklino. Nazadnje, strah je povezan z "lažnimi novicami" ali miti o steklini – zaradi česar se ljudje bojijo cepljenja, sterilizacije ali cepljenja živali ter verjamejo v neučinkovitost ukrepov zoper steklino. 

Kaj je steklina?

Steklina je smrtno nevarna bolezen, ki se prenese z okužene živali na ljudi, so zapisali na NIJZ. Steklino povzroča virus, ki prizadene osrednje živčevje toplokrvnih živali in človeka: "Poznani sta dve obliki stekline, gozdna (silvatična) in mestna (urbana). Rezervoar silvatične stekline so  mesojede divje živali, predvsem lisice in rakuni, pogosto tudi srnjad, kune, divje svinje in netopirji. Urbano steklino prenašajo domače živali, predvsem psi in mačke, lahko tudi govedo, konji, ovce, zajci, svinje."

V Sloveniji je bila urbana steklina izkoreninjena kmalu po drugi svetovni vojni z uvedbo obveznega cepljenja psov proti steklini in drugih veterinarskih ukrepov. Med letoma 1946 in 1950 je za urbano steklino v Sloveniji umrlo 14 oseb, od leta 1950 pa nihče več. 

Število steklih živali je v Sloveniji začelo upadati z uvedbo cepljenja lisic z vabami, ki vsebujejo oslabljen živ virus. Največ primerov stekline je bilo ugotovljenih pri lisicah, posamezni primeri pa tudi pri drugih divjih in domačih živalih (jazbec, pes, konj, govedo). Zadnji primer stekline pri živalih je bil ugotovljen januarja 2013. Jeseni 2014 je bil ugotovljena steklina pri kuni, katere povzročitelj je bil cepni sev virusa, ki ga vsebuje  vaba za cepljenje lisic proti steklini.

Slovenija se je v letu 2016 proglasila za državo, prosto stekline. Veterinarska stroka še naprej izvaja ukrepe. Zdravstvena stroka cepljenje proti steklini pri ljudeh izvede glede na oceno, kako tvegan za steklino je bil stik človeka z živaljo ter katera žival in v kateri državi je povzročila poškodbo. Zaradi migracije ljudi in živali obstaja stalna nevarnost vnosa stekline z območij, kjer se ta bolezen pojavlja. Od naših sosednjih držav sta prosti stekline le Avstrija in Italija.

Znaki stekline pri živalih

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na svoji spletni strani opisalo, kakšen je potek bolezni pri živali.

Klinični znaki so lahko različni pri posameznih vrstah živali, bolezen pa se pojavlja v več fazah:

- prodormalna faza: po določeni inkubacijski dobi se pojavijo klinični znaki bolezni. V prvi fazi, ki po navadi traja 1 do 3 dni, se pojavijo manjše spremembe v vedenju, npr. agresivnost, dnevna aktivnost nočnih živali, pri divjih živalih neizražen strah pred ljudmi, spremenjen apetit;

- eksitacijska (furiozna) faza: prodromalni fazi sledi obdobje vzdražljivosti in agresivnosti. Živali pogosto grizejo kar koli. Po pojavu krčev lahko nastopi smrt, tudi pred nastopom paralitične faze;

- paralitična faza: za to fazo je značilna nezmožnost požiranja, zaradi katere se pojavi značilna penasta slina okrog ust. Pri nekaterih živalih se pojavi ohromelost, najprej zadnjih okončin, ki nato napreduje v popolno ohromelost, ki se konča s smrtjo.