Pevka, igralka in nasploh odlična odrska umetnica, obenem pa še velika zagovornica živali, vse to je Alenka Godec. Sama pravi, da se, kadar gre za živali, vedno rada odzove ter je pripravljena na pomoč in akcijo, zato je tudi z veseljem pristopila k našemu projektu o pomoči zapuščenim živalim.

Alenkina ljubezen do psov se je sicer razvila že v otroških dneh, spremlja pa jo še danes: "Svojega prvega kužka sem dobila ob zaključku osnovne šole. Bila je koker španjelka Dina zlate barve in z nami je bila 13 let. Kasneje sem se preselila k fantu, zdaj možu, ki je imel prav tako posvojenega dobermana Izota. No, potem pa smo v naš dom sprejeli bordersko ovčarko Bibo, po Bibi pa je prišla še borderka Ella."

Danes je ponosna lastnica kar dveh psičk: "Imamo dve mali psički Chilly in Lucy. Chilly smo posvojili iz Zavetišča Turk, Lucy pa je k nam prišla 2 leti kasneje iz hrvaškega azila preko društva Animal Angels. Chilly je petardica in zdelo se nam je, da bi ji pasja družba dobro dela, in tako je prišla k nam še Lucy. Na srečo je pravo nasprotje Chilly, je bolj umirjena, tako da se s 'sestrico' krasno dopolnjujeta."

Čeprav jo je na začetku skrbelo, kako bo Chilly sprejela novo pasjo 'sestrico', se je kmalu izkazalo, da je bil strah popolnoma odveč: "Ker smo že imeli Chilly, je bilo seveda nujno, da se z Lucy spoznata. Pa je prišla s takratno začasno skrbnico k nam dvakrat na obisk, da je videla, kako se bosta razumeli. Na srečo je šlo vse dobro in zdaj sta to dva srečna kužka in mi z njima! Prav se mi zdi, da preverijo, kam gre kužek iz zavetišča, v kakšnem domu in s kakšnimi ljudmi bo živel. Chilly je sploh ena taka dobrodušna bombica in mlajši 'sestrici' dovoli praktično vse. Tudi to, da jo kdaj 'pokomandira'. A ko sta zunaj, se ve, da je Chilly tista, ki se bo vedno postavila za Lucy."

Pot do toplega doma zanju sicer ni bila najlažja, vsaj za Lucy ne. Preden jo je našla in posvojila pevkina družina, je namreč živela v zavetišču. 

"Chilly je k nam prišla kot mladiček in je bila dokaj sproščena, brez kakšnih posebnih travm. Lucy se je v zavetišču načakala malo dlje, potem je prišla v Slovenijo, a tu smo jo hitro našli mi. Obljubili smo ji, da bo njen tretji potni list njen za vedno."

Na vprašanje, ali bi torej tudi drugim, ki razmišljajo o hišnem ljubljenčku, priporočala posvojitev iz zavetišča, pa odgovarja: "Brez dvoma. Je pa posvojenih kužkov vedno več in to me zelo veseli. Imela sem tudi pasemske in ni mi žal, a kaj, ko je toliko zapuščenih kužkov, toliko nepotrebnega trpljenja. Zdaj ne bi več razmišljala o ničemer drugem kot o ponovni posvojitvi iz zavetišča in vsakomur, ki si želi ob sebi čisto pasjo dušo, ne psa za okras, bi priporočala posvojitev. Treba je zaupati ljudem v zavetiščih, saj so oni prvi, ki spoznajo kužka, imajo izkušnje, zato jim je dobro prisluhniti. Vsak zapuščenček ima namreč svojo zgodovino."

"Odločno odsvetujem nabavo poceni 'pasemskega psa' preko spleta. Pasje farme so grozljive, to je mučenje, a žal živimo v svetu, v katerem se vse vrti okoli denarja, empatije pa je vedno manj in to me res boli, žalosti, pa tudi jezi. Dostikrat obnemim, se zjokam in se sprašujem, kam gre to človeštvo," ob tem iskreno doda. 

Zaveda se, da je skrb za žival precej velika odgovornost, ki jo mnogi še vedno jemljejo preveč zlahka: "Najprej je treba vedeti, da so kužki obveznost, za njih je treba skrbeti brez pardona, jim nuditi varno zavetje in seveda oskrbo. To je povezano tudi s stroški in če nismo pripravljeni kužku posvetiti svojega časa in računati tudi na določene stroške, ga raje ne imejmo. Tudi prilagoditve so potrebne." 

"Najin dopust vključuje psički, le sem ter tja si z možem ukradeva kak krajši izlet z motorjem, a ju pustiva v dobrih, sinovih rokah," še pove za konec.