Psi in mačke imajo veliko bolj razvit sluh kot ljudje. Medtem ko lahko ljudje slišimo zvoke v območju od 20 do 20.000 Hz, lahko psi zaznajo frekvence med 40 in 60.000 Hz, mačke pa med 48 in 85.000 Hz. Ta sposobnost jim omogoča, da zaznajo zelo šibke, visokofrekvenčne zvoke, kot je cviljenje miške nekaj metrov stran ali mehko šelestenje listov v vetru. Pomeni pa tudi, da so glasni zvoki, kot je na primer pokanje petard, zanje veliko bolj intenzivni in moteči. Petarda, ki je za nas preprosto hrupna, je za psa oglošujoč pok, za mačko pa neznosno rjovenje, ki jima povzroči izjemen strah in stres.

Ali je vsa ta pirotehnika res potrebna?

Sporočilo letošnje kampanje družbe TAM-TAMje: 'Oni slišijo tvoje petarde. A ti slišiš njihov strah?', pove  glavna kreativna direktorica iz DROM agency Milena Jakovljević. S kampanjo želijo nagovoriti najstnike, predvsem fante, ki jih uporaba pirotehnike najbolj zanima.

Čunki, Grizli, Pablo in mnogi drugi ljubljenčki se pokanja zelo bojijo

Katarina Benček s svojim pomerančkom Grizlijem, Alen Podlesnik z mačkom Čunkijem in Jurij Zrnec z italijanskim hrtom Pablom so torej obrazi kampanje, ki je v zadnjih tednih ozaveščala o škodljivih vplivih pirotehnike – predvsem za živali. 

"Njihove osebne zgodbe in pričevanja bodo pripomogle k širjenju sporočila ter ozaveščanju širše javnosti o problematiki, prestrašene živalice na plakatih pa igrajo na čustveno noto ... " pravijo idejni avtorji kampanje. 

Kako se pri psih kaže strah pred pokanjem in kako poteka desenzibilizacija?

Urška Petek, veterinarka in učiteljica Šolske veterinarske ambulante BIC, nam pojasni, kako lahko pri psu prepoznamo, da ga je strah: "Pri psih se strah kaže kot pospešeno dihanje, nemir, živčnost, cviljenje, lajanje, lahko pride do uničevanja predmetov ali pobega. Zato da bi strah pred petardami odpravili, smo v teh predprazničnih dneh že prepozni. Desenzibilizacije na pok petard se moramo lotiti že mesece pred 'veselim' decembrom – to storimo tako, da psu predvajamo tako tih zvok poka, da se ga še ne prestraši. Postopoma glasnost poka povečujemo, vendar naj bo jakost vedno takšna, da se bo pes ob njej počutil prijetno in ga ne bo strah. Vsekakor se je pred pričetkom desenzibilizacije smiselno posvetovati z behavioristom oz. veterinarjem ... "

Kaj lahko storimo zdaj, ko smo za odpravljanje strahu prepozni?
Ker se nekateri pokanju tudi danes žal ne morejo upreti, je smiselno, da žival na to pripravimo, svetuje Urška Petek: "Pomembno je, da se na sprehode odpravljamo v času, ko zunaj ne mečejo petard – večja verjetnost za to je podnevi. Izogibamo se krajem, kjer se srečujejo množice ljudi. Psa moramo vedno imeti na povodcu; četudi je drugače zelo ubogljiv in se ne oddalji od nas, se lahko v času poka tako prestraši, da zbeži. Za varnost najbolj poskrbimo, če imam psa s kvalitetnim povodcem pripetega tako na oprsnico kot ovratnico."

"Doma poskrbimo, da bo imel pes varno zavetje – navadno si izberejo manjši prostor, tja lahko postavimo kakšno dodatno ležišče. Psu lahko pripravimo pokrit boks, ki ga namestimo v najbolj miren prostor v stanovanju, vanj pa položimo mehko odejo, ki jo je prej priporočljivo popršiti s sprejem, ki vsebuje pomirjajoče feromone. Psa v boks ne zapiramo, ampak ga postopoma navajamo nanj, tako da mu vanj nastavljamo priboljške. Kadar sliši pok, ga nikoli ne tolažimo, saj s tem potrjujemo njegovo vedenje. Prav tako ga nikoli ne kaznujemo ali grajamo – psa je dejansko strah in ne ve, kaj se dogaja. Če želi biti v naši bližini, mu to seveda omogočimo, " še dodaja.