Gre za kompleksen biološki proces, ki vključuje natančno regulirane reprodukcijske cikle, skrb za zdravje živali in odgovornost lastnikov, da preprečijo prepogosto parjenje. Mnogokrat prezrta, a ključna komponenta tega procesa je tudi vpliv prekomernega razmnoževanja na prenatrpanost zavetišč in splošno dobrobit živali. 

Reprodukcijski ciklus pri psicah

Gonitev pri psicah nastopi različno hitro, pri manjših pasmah nastopi prej, nekje okoli 6. meseca starosti, pri večjih pasmah pa kasneje, pri nekaterih celo pri 2 letih. Večina jih svojo prvo gonitev dočaka med 6. in 9. mesecem starosti. Ta se nato ponavlja na vsakih 5–9 mesecev in običajno traja 21 dni.

Razdelimo jo v 4 faze, ki so pri vseh psičkah enake, ne glede na to, da se menstruacija, ki ponavadi traja 7–10 dni, pojavlja v različnih intervalih. 

1. Predgonitev (proestrus)

Traja približno od 3 dni do 3 tednov, povprečno pa 9–10 dni. V tej fazi vulva nabrekne, oteče in pojavi se krvav, rdeč izcedek. Količina izcedka je med psičkami različna, pri nekaterih je izcedek komaj opazen, pri nekaterih pa zelo opazen, a ga ponavadi psičke počistijo za seboj, saj to izhaja iz njihove narave; tako so namreč prikrivale svojo gonitev v naravi. V tej fazi še niso plodne, prične pa njihov vonj privabljati samce. One se nanje sicer odzovejo odrezavo in jih ne spustijo blizu.

2. Gonitev (estrus)

V tej fazi psička postane dostopna samcem in si želi njihove bližine. Pomeni, da je pripravljena na naskok in da je plodna. Začne se umikati in dvigovati rep, tako da je oploditev zelo verjetna. Izcedek postane tudi bistrejši. Faza nastopi običajno 11 dni po krvavitvi in traja v večini primerov 5–6 dni, čeprav ima to obdobje razpon od 2 do 20 dni in je odvisno od več dejavnikov.

3. Obdobje po gonitvi (diestrus)

Otekla vulva in izcedek popolnoma izgineta, še vedno pa se dogajajo hormonske spremembe, ne glede na to, ali je prišlo do oploditve ali ne. V telesu se še naprej pospešeno proizvaja progesteron, ki skrbi za vgnezditev in rast zarodka. Ta proizvodnja lahko traja od 60 do 75 dni. Ko začne količina progesterona upadati, se sproži signal za tvorbo prolaktina, ki je zadolžen za nastajanje mleka. 

4. Obdobje mirovanja (anestrus)

Raven spolnih hormonov se zniža. Psička ni več plodna in ne kaže znakov gonitve. Traja približno 4 mesece in se konča z naslednjim ciklom gonitve.

Kako se obnašati do goneče psičke?

Priporočeno si je pomagati s hlačkami za goneče psičke, če je prisoten močen izcedek. Prav tako so smiselne podloge in pregrinjala. Kadar ste s tako psičko zunaj, jo obvezno imejte na povodcu in se ne približujte samcem. Razumeti je treba, da lahko zaradi nagona pride do neželene brejosti, če vam psička pobegne.

Najočitnejši znaki gonitve

Sprememb, ki se dogajajo v telesu psičke, je mnogo, poleg tega pa se lahko od psičke do psičke med seboj razlikujejo. Najpogostejši znaki gonitve so naslednji:

Vedenjske spremembe, kot so neposlušnost, odsotnost ali nemir. Nekatere psičke več cvilijo, so izjemno mirne in celo otožne.

Spremembe glede prehranjevanja; določene psičke postanejo izjemno požrešne v času gonitve, spet druge neverjetno neješče.

Nabrekla in otekla sramnica.

Sluzast in krvav izcedek iz nožnice.

Reprodukcijski ciklus pri mačkah

Mačke so za razliko od psic, ki so sezonsko monoestrične, sezonsko poliestrične, kar pomeni, da imajo več reprodukcijskih ciklov v sezoni, običajno od januarja do julija. Za razliko od psic ovulacija pri mačkah nastopi šele ob fizičnem aktu parjenja, kar povečuje učinkovitost reprodukcije. Spolno zrele postanejo enkrat od 6. do 12. meseca starosti.

Gonitev prav tako delimo na štiri dele. V proestrusu se začne značilno obnašanje z drgnjenjem ob noge, dvigovanjem repa, markiranjem in glasnim vokaliziranjem. 

V estrusu mačka dovoli pripust. Ovulacijo načeloma sproži sam spolni akt.                                                                                                                                                           

Če do oploditve ne pride, se po 7 dneh začne medestrus. Pri tem lahko čas trajanja variira, odvisen pa je od tega, če je mačka breja ali ne. Če ne pride do oploditve, se lahko goni na vsake 2 do 3 tedne.

Čas neaktivnosti imenujemo anestrus, ki traja od jeseni do pomladi, ko je dan krajši.

Breja je od 58–65 dni in ima ponavadi 2–6 mladičev, izjemoma več. Lahko je tudi samo en. Načeloma kotijo brez pomoči lastnikov in največkrat mladičke skrijejo. Po kotitvi se lahko gonijo že čez 8–10 tednov, če izgubijo mladiče, pa še prej, in sicer po 2 ali 3 tednih.

Ker imajo odlično reprodukcijsko sposobnost, imajo lahko v enem letu tudi 10–15 mladičev, ki so že dobrih 5 mesecev pozneje spolno zreli in lahko nadaljujejo reprodukcijsko verigo. Ena nesterilizirana mačka ima lahko v samo petih letih tudi 20.000 potomcev!

Brejost pri mačkah traja približno 63–65 dni. Velikost legla je običajno med 3 in 6 mladiči, pri čemer imajo starejše mačke praviloma večje leglo kot mlajše.

Najočitnejši znaki gonitve

Intenzivno mijavkanje in drgnjenje ob predmete.

Dvig zadnjega dela telesa ob božanju.

Pogosto uriniranje ali označevanje ozemlja.

Izogibanje neželenemu razmnoževanju

Prekomerno razmnoževanje hišnih ljubljenčkov je velik problem, saj vsako leto v zavetiščih po vsem svetu evtanazirajo milijone živali zaradi pomanjkanja domov. Sterilizacija in kastracija sta ključna ukrepa za zmanjšanje tega problema. Poleg tega sterilizacija zmanjšuje tveganje za razvoj določenih zdravstvenih težav, kot sta okužbe maternice in rak na reproduktivnih organih.

Odgovornost lastnikov pri razmnoževanju

Vzreja psov in mačk zahteva skrbno načrtovanje in zavedanje o odgovornostih.

Nega brejih živali: breje živali potrebujejo ustrezno prehrano, redne veterinarske preglede in primeren prostor za kotitev.

Socializacija mladičev: novi mladiči morajo biti socializirani, da se navadijo na človeško bližino.

Iskanje domov za mladiče: lastniki morajo zagotoviti, da bodo mladiči našli varne domove.

Če lastnik ne načrtuje vzreje, sta sterilizacija in kastracija najvarnejša možnost. Ne samo da preprečita neželeno razmnoževanje, ampak tudi izboljšata kakovost življenja živali in zmanjšujeta vedenjske težave, kot je označevanje ozemlja pri nekastriranih mačkih.