Problematike zapuščenih živali in njihove oskrbe se tokrat lotevajo novinarji uredništva Dejstev. Kot navajajo, so v Zavetišču Ljubljana lani sprejeli 369 psov in 2.266 mačk, od tega je bilo 87 % psov in 98,6 % mačk zapuščenih. Kljub uspešnemu oddajanju živali v nove domove so zavetišča prezasedena in prejmejo več prošenj za sprejem, kot jih lahko obravnavajo. Poleg tega se približno 5 % posvojenih psov vrne nazaj v zavetišče. "Je veliko zapuščenih živali, tudi kar nekaj odvzemov s strani veterinarske inšpekcije, tako da so v zadnjih dveh letih zavetišča precej zapolnjena," pojasnjuje vodja zavetišča Tanja Ferenčak. Leta 2022 so inšpektorji odvzeli 237 psov, leta 2023 pa 274. Lani so imeli v ljubljanskem zavetišču 33 odvzetih psov. 

Slabo urejeno financiranje

Financiranje zavetišč je neustrezno urejeno. Občine krijejo stroške oskrbe zapuščenih živali prvi mesec, nato stroške prevzamejo zavetišča. Po štirih mesecih, če živali ne najdejo doma, stroške prevzame država. V letu 2023 je država za to namenila več kot 1,7 milijona evrov. Ministrstvo za kmetijstvo je predlagalo spremembe financiranja, kjer bi občine krile stroške dva meseca, nato bi do 180. dneva stroške prevzela država, po tem pa bi 80 % stroškov krila zavetišča in 20 % država. Ta predlog je naletel na kritike, saj bi dodatno obremenil že tako finančno omejena zavetišča.

Poleg tega je ministrstvo razmišljalo o uvedbi prispevka za lastnike psov, vendar je po negativnih odzivih javnosti od tega odstopilo. Kljub temu ostaja vprašanje vzdržnega financiranja zavetišč odprto, saj trenutni sistem ni trajnosten.

56 občin ne financira zavetišč, kakšne so kazni?

56 občin nima sklenjenih pogodb z nobenim zavetiščem, kar pomeni, da ne zagotavljajo oskrbe zapuščenih živali. Inšpekcija lahko odgovorne osebe, torej župane, kaznuje z globami, vendar so te pogosto nizke in ne zadostujejo za spodbujanje sprememb. Maša Cerjak Kastelic iz Društva za zaščito živali Ljubljana si želi boljši nadzor inšpekcije in več kazni:"Pogosto dobivamo od posameznikov sporočila, da inšpekcija ne ukrepa, da ne pridejo na teren, tudi če pridejo, da se ne izboljšajo pogoji za tisto žival. Želimo si malo proaktivnosti."

Družbena odgovornost

Strokovnjaki poudarjajo, da zavetišča ne smejo postati deponije za živali, ko se jih lastniki naveličajo. Potrebni so boljši nadzor, strožje kazni za neodgovorne lastnike in večja ozaveščenost o pomenu sterilizacije in kastracije živali. Prav tako je nujno zagotoviti ustrezno financiranje zavetišč, saj trenutna ureditev ni vzdržna in ogroža dobrobit zapuščenih živali.

Zavetišča se soočajo z izzivi, kot so pomanjkanje prostora, neustrezno financiranje in naraščajoče število zapuščenih živali. Potrebni so sistemski ukrepi, ki bodo zagotovili ustrezno oskrbo za živali in zmanjšali pritisk na zavetišča.