Svetovni sklad za naravo je sicer zapisal, da se je po stoletju upada skupno število divjih tigrov začelo povečevati. Na podlagi razpoložljivih informacij naj bi bila populacija tigrov stabilna oziroma celo narašča v Indiji, Nepalu, Butanu, Rusiji in na Kitajskem. Tako se ocenjuje, da je v naravi približno 3900 tigrov, vendar je za zaščito te vrste potrebno še veliko več dela, če jim želimo zagotoviti varno prihodnost v naravi. Pri teh programih sodeluje tudi Evropska zveza živalskih vrtov in akvarijev in tudi ZOO Ljubljana, ki je član te zveze.  

29. julija 2010 so se tako v Sankt Peterburgu v Rusiji srečali predstavniki vseh držav, v katerih so razširjeni tigri. Podpisali so sporazum o ozaveščanju zmanjševanja številčnosti tigrov po svetu ter izjavo, da si bodo prizadevali za podvojitev števila tigrov v naravnem okolju do leta 2022. Zaradi ohranitvenih programov se tako njihova številčnost dejansko povečuje.  

"Tigri so izredno pomembni, saj kot specializirani plenilci pomagajo ohranjati ravnovesje. Plenijo divjad, ki objeda zelišča, grmovje in drevesa. Brez zadostnega števila tigrov se divjad prenamnoži in z objedanjem povzroči škodo, zaradi katere se poruši naravno ravnovesje določenega okolja. Za tigre pravimo, da so krovna in tudi karizmatična vrsta. Če ohranimo tigra v določenem okolju, potem ohranimo tudi to okolje in vse rastlinske in živalske vrste v njem, tako za tigra kot tudi za nas, ljudi," razloži mag. Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja v Živalskem vrtu Ljubljana. 

Tiger, največja in najtežja mačka 

Primerjava mačke in tigra:

- Spi, leži, počiva in si neguje kožuh okoli 20 ur na dan.  

- Plen zgrabi s kremplji in zobmi. Kremplje lahko skrije med blazinice prstov.  

- Plenu se previdno približa in ga v parih skokih iz zasede upleni.  

- Že na prvi pogled po njegovi postavi lahko sklepamo, da je mačka. 

A vseeno ni le 'domača' mačka

"Sibirski tiger je največja divjinska mačka. Mačke so samotarji, združujejo se samo v času parjenja in imajo zelo drugačen karakter kot družabni psi in volkovi. Že domačo mačko je težko udomačiti, pa s človekom sobiva nekaj 1000 let, kaj šele tigra, ki nikakor ni primeren za hišnega ljubljenca," pojasni biologinja.

Na spletni strani ljubljanskega živalskega vrta so zapisali, da sibirske tigre gojijo v 216 živalskih vrtovih po svetu, in sicer 247 samcev in 317 samic, skupaj 564 živali. Povprečno se letno skoti 50 mladičev. V ljubljanskem živalskem vrtu pa trenutno bivata dva tigra. Vita, samica, je v Ljubljano pripotovala avgusta 2013 iz Nemčije, Botsman pa se ji je pridružil nedolgo nazaj – letos aprila: "Ker so tigri samotarji, sta Vita in Botsman ločena v svojih ogradah, združujemo ju le za kratek čas v času parjenja. Predvidoma ju bomo ponovno združili pozimi in držali pesti, da bosta postala starša." Ker pa za mladiče skrbi le samica, bosta ločena tudi v primeru, če bo Vita breja in bo skotila mladiče. Pred kotenjem bodo samici zagotovili tudi varen kotiček z nasteljem, kjer bo skotila mladiče in zanje tudi sama skrbela: "Pri tem jo skrbno opazujemo, da vidimo, če je skrbna mama, jih doji in neguje. Z rastjo mladičev pa povečamo količino hrane."

Trenutno pa parček okoli 20 ur dnevno leži in spi. Za ostali čas pa skrbni oskrbniki poskrbijo za popestritve, s katerimi ju spodbujajo, da sta dejavna, raziskujeta, vohata, tečeta, skačeta, plavata ali se namakata v vodi in označujeta: "S tem spodbujamo, da sta fizično in psihično dejavna."

Pred prihodom Botsmana je v živalskem vrtu bival še en tiger, ki pa je na žalost poginil zaradi raka. "Samec Vito se je skotil v Sosto ZOO na Madžarskem. K nam je prišel leta 2013, star okoli dve leti. Skupaj z Vito sta tvorila vzrejni par, vendar nikoli nista imela mladičev. Mnogo let sta sobivala v našem ZOO-ju." Novembra leta 2020 pa so v počutju Vita opazili spremembe. Po natančnem pregledu se je njihova veterinarska ekipa odločila za operacijo. Vitu so morali zaradi izjemno redkega agresivnega tumorja odstraniti ledvico in vranico, toda kljub trudu veterinarske ekipe in zaposlenih v ZOO Ljubljana je neozdravljiva bolezen napredovala, zato so Vita aprila letos zaradi dobrobiti evtanazirali.

Biologinja še doda, da si je Vita kot mladiček poškodovala nogo, zaradi tega je bila deležna še več nege s strani oskrbnikov ter veterinarjev, zato se je bolj navezala na ljudi, toda v ogradi je še vedno glavna ona. Botsman pa je velik samec, prijetnega karakterja, ki se je na novo okolje hitro navadil, prav tako na oskrbnike in ''slovenski jezik'': "Rad sodeluje z oskrbniki in hitro priteče, ko ga povabijo v notranji prostor, kjer ga čaka priboljšek ali presenečenje v obliki novega igrala."

Epidemija vplivala tudi na življenje v živalskem vrtu

"Zadnje leto je bilo za nas zaposlene zelo naporno, ker smo delovali po posebnih koronskih protokolih, da smo ščitili tako zaposlene kot tudi naše živali pred morebitno okužbo. Živali smo uspešno zaščitili, žal pa je bolezen prebolelo nekaj zaposlenih, izpad pa je bil tudi zaradi varstva otrok. Naše živali pa 365 dni na leto potrebujejo popolno strokovno oskrbo, ki jim jo tudi zagotavljamo." Kar nekaj mesecev niso izvajali tudi izobraževalnih programov, kar je ena izmed njihovih poglavitnih nalog. Veliko dela imajo tudi s prilagajanjem izobraževalnih programov na nove razmere, da potekajo varno za vse udeležence: "Smo pa v ta namen razvili spletno igro ZOOmeter, ki je brezplačno na voljo vsem. Igrajo in spoznavajo lahko naše živali tako v ZOO-ju kot tudi od doma. Veseli pa smo, da nas vsak dan obišče veliko obiskovalcev, ki opazujejo in spoznavajo naše živali ter se sproščajo v naravnem gozdu našega vrta, kar je prijetno tudi v vročih poletnih dneh." V pripravi pa je tudi nova ograda za kanadske volkove, saj 11 njihovih mladičev hitro odrašča. V mislih pa imajo tudi že mladičke pri kapibarah, zebrah, marah, gekonih …