Jinx je star dve leti in je posvojenček, ki je prvo leto svojega življenja preživel na cesti. "Je že dobrovoljen, hvaležen, potrpežljiv in prilagodljiv kuža," pravi Tinkara Fortuna, ki je neizmerno hvaležna, da je zdaj del njihove družine. 

Kdaj ste se odločili, da se bo vaši družini pridružil nov član? 

Decembra 2020 smo se odločili, da je pravi čas, da se naši družini pridruži hišni ljubljenček. Vse tri hčerke so že nekaj let pritiskale na naju in potem smo se odločili. Pogoj je bil, da ga rešimo. Posvojili smo ga prek Zavoda PIT in to je bila pravilna odločitev. Izbrali so pravega kužka za nas in zelo sem jim hvaležna. Prepričala me je njihova srčnost in prijaznost.

Kako ste se prilagodili? 

Mi smo se prilagodili njemu, on se je prilagodil nam, ujeli smo skupni ritem. Z nami hodi tudi na dopuste, kadar smo vsi zdoma, zelo pridno počaka doma. Je dodatna odgovornost, ampak tega smo se zavedali že prej in to sprejeli.

Imate tudi kakšne izzive? 

Lahko rečem, da jih ni. Mogoče mu dajem malo preveč potuhe, ker je posvojen. Drugače pa ja, jaz in mož sva tista, ki večinoma hodiva z njim na sprehode. Hvaležna sem mu pa tudi zato, ker gremo z njim kot družina večkrat skupaj na sprehod.

Najlepši trenutki ... In razvajanja? 

On je ves čas z nami. Tudi spi v spalnici ali v kateri od otroških sob. Ima svoje posteljice, a dovoljeno mu je spati tudi na kavču ali v postelji. Res je zelo nezahteven in prijazen kuža.

Verjetno ni vse samo lepo ... Je tudi že kaj ušpičil?

V prvih dneh, ko je bil par ur sam, je raztrgal nekaj vrečk s čipsom, zgrizel je na primer tudi moje copate. Tega sicer ne dela več, ima pa navado, da ko je sam doma, odnese moje copate v svojo posteljo.

Je lepo imeti pasjega prijatelja? 

To mora biti osebna in trdna odločitev. V našo družino je prinesel še več ljubezni, veselja in radosti. Zelo ga imamo radi. Je del družine.