Bober je pri nas zaščitena vrsta. Sredi 18. stoletja smo ga z lovom iztrebili, leta 1992 je pobudo o ponovni naselitvi pokopalo pomanjkanje denarja, a leta 1998 so bobri sami našli pot nazaj v Slovenijo - s Hrvaške. V hrvaški krajinski park Lonjsko polje ob Savi so jih leta 1996 namreč naselili 85.

Okoljsko ministrstvo ocenjuje, da pri nas živi nekaj sto bobrov. Bober v Sloveniji ni ogrožen, ima malo naravnih sovražnikov, omejujeta ga predvsem razpoložljiva hrana in primeren življenjski prostor.

Bober ima še na voljo ustrezen življenjski prostor, zato na ministrstvu pričakujejo, da se bo širil. Z naraščanjem števila bobrov narašča tudi število prijav škodnih dogodkov (2 v letu 2009, 18 v letu 2014), zlasti na koruzi, sadnem drevju in na brežinah vodotokov. Na ministrstvu priporočajo primerno zaščito premoženja, pod določenimi pogoji in postopki pa da je možna tudi povrnitev škode.

"Največ aktivnosti predvidevamo na področju seznanjanja javnosti na obstoječih in potencialnih območjih pojavljanja bobra, da bi vzpostavili pogoje za sožitje med ljudmi in bobrom ter v čim večji možni meri preventivno preprečevali nastajanje škode," so za STA odgovorili na ministrstvu.

Bober je izključno rastlinojed. Hrani se večinoma z zelišči in vodnimi rastlinami ter lubjem, poganjki in listjem dreves in grmov. Pogosto podira tudi večje mehkolesne listavce, s katerih odgrizne manjše veje in jih odvleče v podzemne brloge, kjer jih skladišči za zimo.

Po podatkih Zavoda RS za varstvo narave so prvo naselbino bobrov našli pozimi 1998/1999 v spodnjem toku Krke, leta 2002 so jih opazili na reki Dobličici v Beli krajini, tri leta pozneje na Sotli in na Muri, leta 2006 na Dravi ob avstrijski in ob hrvaški meji. Velikost populacije bobra ni znana, po grobih ocenah se je v zadnjih letih zelo povečala. Sedaj naseljuje porečja Krke, Sotle, Drave, Mure in Save.

Drevja pa bober ne podira le zaradi hrane, ampak ga potrebuje tudi za gradnjo bobrišča, to je osrednje zgradbe družine bobrov. Gre za mojstrovino iz vej in blata, ki je lahko visoka tudi več kot dva in dolga več kot sedem metrov. V zgornjem delu bobrišča, nad gladino poplavne vode, je suha kamra, kjer samica koti mladice. Družino sestavljajo samec in samica ter še najmanj dve generaciji potomcev, skupaj torej do 15 osebkov.

Drevesa, tudi do meter debele hraste, bober podira predvsem jeseni in pozimi. Grize jih tudi takrat, ko jih ne potrebuje za hrano, ampak si mora brusiti zobe, ki mu rastejo vse življenje. Gre za žival z izrednim delovnim nagonom, ki poleg človeka najbolj spreminja okolje, v katerem živi. S tem pa ustvarja tudi vrsto mikrohabitatov, ki ugodno vplivajo na biotsko raznovrstnost.

Mednarodni dan bobrov obeležujemo na rojstni dan zagovornice divjih živali in okoljske aktivistke Dorothy Richard, ki je večino svojega življenja posvetila bobrom.