Zavetišča za živali seveda ne morejo delovati brez finančnih sredstev. Poleg osnovnih stroškov elektrike, vode ter ogrevanja prostorov morajo poskrbeti še za nakup hrane ter pripomočkov za hranjenje živali, zdravil, čistil, razkužil in drugih sanitarnih pripomočkov, odej, pisarniškega materiala, ovratnic in podobno.  

Vsaka občina je dolžna zagotoviti zavetišče za živali. V primeru manjših občin pa te navadno sklenejo pogodbo z drugim zavetiščem v bližini istega kraja. 

Kot je navedeno na spletni strani Društva za zaščito živali Ljubljana, mora biti zavetišče uradno registrirano in izpolnjevati določene zakonske zahteve: "Nameščanje in oddajanje živali je dovoljeno le v primeru, da ima društvo registrirano zavetišče za živali in izpolnjuje vse zakonsko določene zahteve za zavetišča. Določeni so pogoji glede bivalnih prostorov za živali, prostorov za veterinarsko oskrbo, shrambo hrane in opreme, pogoji za izvajanje karantene, za vozila, oskrbnike in podobno ... Zavetišča vodijo tudi evidence o zapuščenih živalih, ki so pomembne za sledenje problematike zapuščenih živali v Sloveniji. V dogovoru z zavetiščem za živali pa lahko živali nameščajo tudi posamezniki."

Viri financiranja zavetišč

Zavetišča del svojih prihodkov pridobijo s strani občinskega proračuna, del pa s strani države, vendar pa je dejstvo, da je teh sredstev veliko premalo, da bi lahko pokrili vse stroške, saj ti komaj zadostujejo za pokrivanje osnovne oskrbe najdene živali. 

Sandra Jukič Dilič o tem, koliko sredstev prejme društvo Mačja preja: "Od Mestne občine Koper dobimo letno toliko, da lahko plačamo, če razdelimo stroške veterinarjev, peska, briketov na tedne, le za dober teden." 

Kot še doda, so zato precej odvisni od donacij, ki pa niso samoumevne: "Moramo se zelo boriti z objavami na Facebooku, moledovanjem. Denarja je manj, vse je dražje, ljudje težje dajo, ogromno je prošenj od vseh društev."

Kljub vsemu je razveseljujoče, da se stvari v zadnjih letih izboljšujejo, pa pravi Monika Koprivnikar iz zavetišča Žverca: "Veseli nas, da je v zadnjih letih končno prepoznano s strani države tudi to, da skrbimo za živali dlje od enega meseca, in je tudi povrnjeno. Kajti pred letom 2021, ko so bile po zakonu še dovoljene evtanazije živali po 30 dneh, je bila odločitev o tem, ali bo zavetišče sposobno poskrbeti za živali dlje od obdobja, ki so ga financirale občine, odvisna od tega, koliko pomoči nam namenjajo donatorji. Nekako smo zmogli, ampak takrat smo morali še veliko bolj prositi za pomoč in vedno nas je skrbelo, kaj bo, če ne dobimo dovolj sredstev. Ker seveda nismo nikoli želeli uspavati zdravih živali samo zato, ker ne bi našle novih skrbnikov." 

Začetne stroške oskrbe živali krije občina

Kot navaja Zakon o zaščiti živali, je občina dolžna kriti stroške odlova in prevoza živali, prvega veterinarskega pregleda, sterilizacije oz. kastracije ter nadaljnje oskrbe, če je ta potrebna.

Poleg tega občina pokrije stroške dnevne oskrbe živali v zavetišču za prvih 30 dni, nadaljnje stroške pa mora prevzeti samo zavetišče. Če zapuščene živali ni mogoče oddati, po 120 dneh od dneva, ko je bila žival nameščena v zavetišče, stroške dnevne oskrbe živali nadalje krije država.

"Zavetišča v skladu z Zakonom o zaščiti živali prejmemo povrnjeno oskrbo živali za prvih 30 dni v zavetišču, od države pa od 120. dne dalje, če je žival še vedno v zavetišču," potrdi tudi Koprivnikarjeva.

Delo v zavetiščih večinoma temelji na prostovoljstvu

Delovanje zavetišča pa nenazadnje zahteva tudi osebje. Oskrbniki v teh ustanovah v večini primerov svoje delo opravljajo v prostem času, saj tam niso zaposleni, ampak prejemajo plačilo le po pogodbi. Še več izmed njih pa skrb za živali opravlja povsem prostovoljno. 

"Društvo nikogar ne zaposluje, ampak je delo po pogodbi, večinoma pa prostovoljno. Zaradi velike nepredvidljivosti glede dela tekom leta, je težko imeti stalno zaposlene ljudi, ki bi imeli vnaprej dogovorjene naloge, zato se zaradi fleksibilnosti zaenkrat raje odločamo za tak način dela," pojasnjuje naša sogovornica.  

Dodatni viri financiranja

Ker financiranje s strani občine in države pogosto ne zadostuje, so tako primorani finančna sredstva pridobivati tudi iz drugih virov. Najpogosteje so to donacije, kamor sodi tudi del dohodnine, ki jo posameznik lahko nameni dobrodelni ustanovi. 

Davčni zavezanec rezident lahko zahteva, da se do enega odstotka dohodnine, odmerjene po zakonu, ki ureja dohodnino, od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje upravičencev do donacij, ki so nevladne organizacije, politične stranke, reprezentativni sindikati, registrirane cerkve in druge verske skupnosti ter šolski skladi ali skladi vrtcev. To lahko uredite na eDavkih ali pa osebno oziroma po pošti z izpolnjenim obrazcem. Če se za donacijo dohodnine ne odločite, se vaša dohodnina vrne v državni proračun.

Donacije so izrednega pomena

Zavetišče Žverca o tem, kako pomembne so donacije posameznikov in podjetij: "Donacije so seveda zelo pomembne, saj nam omogočajo boljšo kvaliteto oskrbe (boljša hrana, veterinarska oskrba, ki je ne pokrivajo javna sredstva, nakup hrane in plačilo stroškov veterine tudi za lastniške živali, ki jim lastniki zaradi finančne stiske ne morejo pokriti stroškov, nakup hrane za prostoživeče mačke, nakup opreme za bolj učinkovito delo itd.). Največji delež predstavlja odstotek dohodnine, ki nam jo namenijo državljani, ki naše društvo izberejo kot prejemnika."

Poleg tega so tu še kakšne licitacije, prodaje izdelkov in razpisi za nepovratna sredstva, kar zahteva precejšnjo zavzetost zaposlenih in prostovoljcev. 

"Zaenkrat se zaradi pomanjkanja časa in ljudi, ki bi se bili pripravljeni ukvarjati s tem, nismo uspeli prijavljati na kakšne razpise, kar bi nam bilo kot nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu, sicer omogočeno. Enkrat smo poskusili s prijavo na razpis ameriške ambasade, a je bila velika poraba časa za izdelavo prijave, ki je bila potem neuspešna."

Kako pa je s financiranjem društev za zaščito živali?

Društva za zaščito živali so za razliko od zavetišč precej na slabšem. Ker niti nimajo na voljo namestitvenih kapacitet za živali, v ta namen pogosto sodelujejo in se povezujejo z zavetišči. Društva, ki delujejo na področju zaščite živali, so namreč neprofitne in nevladne organizacije, katerih glavni namen je izobraževanje, osveščanje in informiranje ljudi o skrbi za živali.  

V društvu Mačja preja najbolj potrebujejo denarne donacije za plačilo visokih veterinarskih stroškov, poleg tega pa so tu še stroški za hrano in mačji pesek: "Za razliko od večine drugih društev imamo zatočišče, kjer nameščamo muce, in tam porabimo velike količine peska," pojasnjujejo.