''Trenutno širjenje SARS-CoV-2 je posledica prenosa virusa med ljudmi. Glede na zbrane informacije, ni dokazov, da bi domače živali lahko prenašale virus. Zato ukrepi, ki bi lahko vplivali na dobrobit domačih živali, trenutno niso potrebni. Veterinarske službe iz Hong Konga so 1. 3. 2020 in 9. 3. 2020 poročale, da je bil pes, ki je bil v tesnem stiku z obolelimi lastniki, pozitiven na SARS-CoV-2. Pes je bil zdrav in ni kazal kliničnih znakov bolezni. Nimamo dokazov, da bi psi lahko širili virus ali zboleli zaradi okužbe s SARS-CoV-2. Potrebne bodo številne dodatne študije, da bomo raziskali morebitno vlogo domačih živali v epidemiologiji bolezni, zlasti v primerih domačih živali iz gospodinjstev s potrjenimi ali sumljivimi primeri okužb ljudi s SARS-CoV-2.'' so zapisali na spletni strani Veterinarske fakultete, dodajo pa še: ''Trenutno širjenje SARS-CoV-2 je posledica prenosa virusa med ljudmi. Glede na zbrane informacije, ni dokazov, da bi domače živali lahko prenašale virus ali zbolele zaradi okužbe s SARS-CoV-2. Ker pa si lahko živali in ljudje delijo bolezni (znane kot zoonotske bolezni), ljudem, ki so okuženi s SARS-CoV-2 priporočamo, da omejijo stike z domačimi živalmi. Pri ravnanju z živalmi in skrbi za njih je potrebno izvajati osnovne higienske ukrepe. To vključuje redno umivanje rok pred in po ravnanju z živalmi in s hrano za živali. Potrebno se je izogibati božanju, objemanju, ljubkovanju živali in deljenju hrane z živalmi. Ljudje, ki so bolni ali v karanteni zaradi možne okužbe s SARS-CoV-2, naj se, kolikor je le mogoče, izogibajo tesnim stikom z domačimi živalmi. Za domače živali naj skrbijo drugi člani gospodinjstva. Če to ni možno, naj vzdržujejo dobro higieno in če je le mogoče nosijo masko za usta in nos.''

Veterinarska fakulteta po do sedaj zbranih informacijah trdi, da je trenutno širjenje SARS-CoV-2 posledica prenosa virusa med ljudmi. ''Glede na zbrane informacije, ni dokazov, da bi domače živali lahko prenašale virus ali zbolele zaradi okužbe s SARS-CoV-2. ''

Dejstvo je torej, da še ni dokazov, da bi domače živali lahko prenašale virus ali zbolele zaradi okužbe s koronavirusom. Kako pa je pri nas z ljubljenčki, je tudi v Sloveniji opazen trend 'zapuščanja' domačih živali? Odgovore ponuja Polona iz zavetišča Horjul, Monika Koprivnikar iz Žverce - društva za pomoč živalim ter Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča Ljubljana.

Iz Italije, predvsem pa iz Kitajske, v zadnjih dneh prihajajo vesti, da so ljudje množično zapuščali svoje ljubljenčke. Smo tudi pri nas opazili porast zavrženih živali zaradi virusa?

Polona, zavetišče Horjul: ''Ne, pri nas na srečo še ne opažamo porasta zapuščenih zaradi trenutne situacije, se pa zavedamo, da je to povsem mogoč scenarij.Možnih razlogov je več; kot je znano, ob vsaki krizi najprej trpijo živali in kultura. Pomanjkanje sredstev, nepoznavanje situacije, skrb zgolj za lastno eksistenco...problem pa zna nastati tudi ob večji hospitalizaciji lastnikov.''

Monika Koprivnikar, Žverca – društvo za pomoč živalim: ''V našem zavetišču nismo opazili povečanega zapuščanja živali v času virusa.''

Marko Oman, vodja Zavetišča Ljubljana: ''Na Kitajskem in tudi v Italiji so se ljudje soočali z nečem novim. Informacij je bilo malo, veliko je bilo ugibanj in reakcije skrbnikov živali so bile pogosto nepremišljene, lahko bi rekli panične. Sedaj je informacij veliko več na voljo, objavljena so priporočila in navodila in skrbniki živali lahko ravnajo veliko bolj razumno. V začetku uveljavljanja ukrepov smo v zavetišče sprejeli več klicev – prijav izgubljenih in najdenih živali, saj je več skrbnikov izkoristilo dodaten prosti čas in lepo vreme za aktivnosti v naravi. Takoj smo izdali priporočila in nasvete, da so psi ves čas na povodcih, da vsako pogrešanje živali takoj prijavijo zavetišču in hkrati, da tudi najditelji naj vsako najdbo pogrešane živali prijavijo zavetišče. Od 11 sprejetih prijav najdenih živali, je tako bilo potrebno sprejeti le enega zapuščenega psa. Rezultat je podpovprečen sprejem zapuščenih živali. V zadnjih letih smo namreč v mesecu Marcu sprejeli v povprečju 25–35 psov oziroma 4–7 na teden in 50–100 mačk oziroma 10–20 na teden. V zadnjem tednu smo v zavetišče sprejeli le 3 najdene pse in od tega dva vrnili skrbnikom. Sprejeli smo tudi pet mačk, vse so bile bolne ali poškodovane in potrebujejo veterinarsko oskrbo. Sprejem živali sicer je omejen le na nujne primere, kar se pozna predvsem pri sprejemu mačk, saj se prostoživečih mačk (katerih delež je v tem obdobju največji) ne oskrbuje v smislu sterilizacije in kastracije. Torej zelo smo veseli, da so občani upoštevali priporočila in da kljub zahtevnim časom ravnajo odgovorno. Glede na vprašanja, ki jih prejemamo, verjamemo, da so skrbniki živali dobro informirani, da spremljajo obvestila in upoštevajo priporočila.''

V tujini smo zasledili, da se ljudje odločajo za 'začasno' posvojitev psa ali mačke, v čemer nekateri ljudje vidijo prednost – predvsem, da ljudje niso sami, drugi pa trdijo, da je to za posamezno žival precej stresno. Kaj menite vi? Bi 'začasne' posvojite pomagale tudi vašemu zavetišču ali v tem ne vidite smisla?

Polona, zavetišče Horjul: ''Do začasnih posvojitev smo zadržani oz. se takšne oblike namestitve živali poslužujemo zgolj takrat, ko jih res ne moremo sami oskrbeti več kot toliko. Razlog je ravno v morebitnem nepotrebnem povzročanju stresa živalim. Je pa tudi od živali same odvisno - nekatere to prenašajo brez problemov, druge s težavo.''

Monika Koprivnikar, Žverca – društvo za pomoč živalim: ''Začasna namestitev živali je dobra rešitev v času, ko je zavetišče polno in je za živali bolje, da so lahko vsaj za čas karantene nameščene pri prostovoljcih v dogovoru z zavetiščem. To je koristno tudi za živali, ki so manj socializirane, saj se lahko z več stika z ljudmi bolje socializirajo in imajo več možnosti za posvojitev.''

Marko Oman, vodja Zavetišča Ljubljana: ''Zavetišče Ljubljana še ni zaprto, temveč posluje omejeno, kar pomeni, da ob nujnih sprejemih še vedno tudi oddajamo živali v posvojitve. Zanimanje je še vedno zadostno in oddali smo že večino živali. V zavetišču na posvojitev čaka še 15 psov in 20 mačk. Vse živali si zainteresirani lahko ogledajo na spletni strani. Vse posvojitve potekajo po vnaprejšnjem naročanju, na prostem, v upoštevanju varnostne razdalje ter drugih veljavnih ukrepov, vključno z razkuževanjem in po enakih pogojih, kot doslej. S posvojitvami sproščamo kapacitete zavetišča za morebitne krizne čase. Sedaj, ko imajo občani čas, je najboljša priložnost za posvojitev psa ali mačke, saj so živali dokazano odlična družba, zmanjšujejo stres in posledično se krepi imunski sistem, kar je v teh časih zelo pomembno. Verjamemo, da bomo s posvojitvami še naprej tako uspešni. Začasno skrbništvo pa je opcija za primer zaostritve razmer in posledičnega primanjkovanja kapacitet. Vsaka menjava okolja in skrbnika ter navad je za žival stresna. Nepotrebnemu stresu se izogibamo, zato so za živali trajne posvojitve najboljša izbira in tudi najboljša pomoč zavetišču v tem trenutku.''

Kakšni so vaši ukrepi v povezavi s koronavirusom, vam lahko ljudje še kako dodatno pomagajo v tem času krize?

Polona, zavetišče Horjul: ''Pri nas smo prav tako kot mnogi drugi dobesedno čez noč ostali brez dela, moramo pa vseeno poskrbeti za naših cca 85 živali. Ljudje lahko pomagajo s finančno donacijo; v tej situaciji pride prav vsakega pol evra.''

Monika Koprivnikar, Žverca – društvo za pomoč živalim: ''Izvajamo ukrepe v zvezi z virusom, ampak pravzaprav naše delo ni zelo drugačno, saj moramo tudi sicer vsak dan in vsak trenutek paziti, da se nič ne prenaša med živalmi, ki so ločeno nameščene, tudi, če nimajo nikakršnih znakov bolezni. Prav tako moramo vedno paziti, da kateri od obiskovalcev ne prinese kakršnekoli bolezni v zavetišče, zato je razkuževanje nog in rok stalen ukrep v zavetišču. Posebna previdnost je pri stiku z ljudmi na terenu in med oskrbniki, sicer pa običajna preventiva. Ogledi živali so v tem času omejeni, da se čim bolj omeji gibanje ljudi. Poleg tega je ta čas morda nevaren tudi za kakšno prenagljeno odločitev za posvojitev živali.''

Marko Oman, vodja Zavetišča Ljubljana: ''Vsem občanom, ki so v preteklosti tako ali drugače pomagali zavetišču se najlepše zahvaljujemo in veseli bomo pomoči tudi v prihodnje. Zavedamo se, da bo marsikdo ta čas izkoristil za pospravljanje doma in se bo ob tem našle kakšne rjuhe, brisače in podobna tkanina ali opremo za žival, ki je ne potrebujete več in jo boste želeli podariti zavetišču. Tkanino in ostali uporabni material bomo z veseljem sprejeli, ko se bo situacija umirila. Občanom priporočamo, da material spravijo v škatle, vreče in hranijo doma do takrat, ko bomo spet lahko nemoteno sprejemali.

Kaj svetujejo na Veterinarski fakulteti, da stori z domačimi živalmi oseba, ki je v samoizolaciji, a zdrava?

''Osebam, ki so v domači karanteni oziroma samoizolaciji svetujemo, da živali obdržijo pri sebi. Živali naj se čim manj gibljejo zunaj. Če živite v enostanovanjski stavbi z lastnim dvoriščem in vam zdravstveno stanje to dopušča, psa odpeljite na svoje dvorišče, a le za čas opravljanja potrebe. Psov nikakor ne puščajte brez nadzora! Če živite v večstanovanjski stavbi oziroma je vaše zdravstveno stanje slabo, psu omogočite opravljanje potrebe v stanovanju. Izberite lokacijo, kjer pes lahko opravlja potrebo – prostor, ki ga je možno očistiti in tam položite plenično podlogo ali stare rjuhe, brisače in podobno. Iztrebke odvržite v straniščno školjko. Mačk ne spuščajte ven, temveč jim opravljanje potreb zagotovite v mačjem WC-ju.''

Kaj storiti s hišnimi ljubljenčki, če imamo potrjeno okužbo s SARS-CoV-2

''Osebam, pri katerih je bila potrjena okužba s SARS-CoV-2, svetujemo, da se izogibajo stiku z živalmi. Pri ravnanju z živalmi in skrbi za njih je potrebno izvajati osnovne higienske ukrepe. To vključuje redno umivanje rok pred in po ravnanju z živalmi in njihovo hrano. Potrebno se je izogibati božanju, objemanju, ljubkovanju živali in deljenju hrane z živalmi. Ljudje, ki so bolni ali v karanteni zaradi možne okužbe s SARS-CoV-2, naj se, kolikor je le mogoče, izogibajo tesnim stikom z domačimi živalmi. Za domače živali naj skrbijo drugi člani gospodinjstva. Če to ni možno, vzdržujte dobro higieno in nosite masko za usta in nos. V primeru hospitalizacije lastnika naj žival ostane doma in naj zanjo poskrbijo ostali člani gospodinjstva.'' Še dodajajo na Veterinarski fakulteti.