V teksaškem podjetju, ki sta ga leta 2021 ustanovila podjetnik Ben Lamm in genetik z univerze Harvard George Church, so ob ustanovitvi sicer napovedali načrt oživitve mamuta, a so se očitno v vmesnem času odločili še za eno drzno potezo. Medtem ko ideja o oživitvi dlakavega mamuta še ni uresničena, pa je podjetje javnosti te dni predstavilo mladiče pravolka ter sprožilo val navdušenja. In ogorčenja.

S pomočjo genske tehnologije spremenili DNK sivega volka

S pomočjo starodavne DNK, ki so jo odvzeli iz najdenih kosti pravolka, kloniranja in natančne genske tehnologije so iz genetskega materiala sivega volka – pravolku najbližjega še živečega sorodnika – ustvarili tri mladiče, ki po videzu in lastnostih močno spominjajo na davno izumrlega plenilca. 

Znanstveniki so rekonstruirali celoten genom pravolka iz dveh fosilov – najden zob je bil star več kot 13.000 let, lobanja pa kar 72.000 let. Primerjali so ga z DNK volkov, lisic in šakalov ter nato naredili 20 sprememb na 14 genih sivega volka. Uspeli so izpeljati tri uspešne prenose zarodkov v nadomestne matere – velike pasemske pse. Oktobra 2024 sta s pomočjo carskega reza na svet pokukala Romul in Rem, januarja letos pa še volkulja Khaleesi.

Da bi jih zaščitili pred javnostjo, podjetje ne razkriva, kje se mladiči nahajajo. Sporočili so le, da odraščajo na 800 hektarjev veliki posesti, obdani z varnostnimi ograjami in pod stalnim nadzorom. Kakšni so načrti za njihovo prihodnost, še ni povsem jasno. Kot so povedali za revijo Time, zaenkrat spremljajo njihov razvoj, naravnega razmnoževanja pa zaenkrat še ne načrtujejo. 

Mejni trenutek za našo znanost, ki odpira številna vprašanja

Gre za prebojni dogodek na področju sodobne biologije. Projekt, ki temelji na tehnologiji CRISPR in naprednih metodah kloniranja, je združil fosilne ostanke pravolka, genom sivega volka in genske modifikacije, ki so omogočile rojstvo mladičev, ki se po fenotipu, torej zunanjem videzu in lastnostih, ujemajo z izumrlimi plenilci iz prazgodovine, navajajo v podjetju.

Kmalu po novici so se oglasili številni znanstveniki, ki trdijo, da podjetju ni uspelo obuditi pravolka, pač pa gre zgolj za klon sivega volka. Paleogenetik Nicolas James Rawlence z Univerze Otago na Novi Zelandiji namreč vztraja, da je DNK, ki so jo v podjetju uspeli pridobiti iz fosilnih ostankov, preveč poškodovana, da bi omogočala biološko kopiranje ali kloniranje.

Ali gre torej za velik znanstveni preboj ali ne, ostaja vprašanje, dejstvo pa je, da projekt odpira številna vprašanja – od etičnih do ekoloških in filozofskih. Ima človeštvo pravico vračati izumrle vrste v svet, ki se je od njihovega izginotja korenito spremenil? Strokovnjaki opozarjajo, da so naravni habitati že danes pod pritiskom, kako bi bilo šele, če bi v naravno okolje naselili obujenega pravolka?

Ali lahko ta tehnologija dejansko služi zaščiti sodobnih ogroženih vrst, kot obljubljajo v podjetju? Colossal je sicer s tem projektom dokazal, da ima tehnologijo, ki bi nekoč lahko rešila sodobne ogrožene vrste – med drugim že klonirajo rdečega volka, ki je ena najbolj ogroženih živalskih vrst v Severni Ameriki. Pa je to prava pot? Zagotovo ni edina. Zastaviti si moramo vprašanja, kakšna bi morala biti naša vloga pri obnovi narave. Je prihodnost varovanja živalskih vrst res v laboratorijih? Lahko z odgovorno uporabo tehnologije naravi dejansko pomagamo? 

Kdo so pravolkovi?

Širše prepoznavni so postali s popularnostjo serije Igra prestolov, saj so ena od ključnih ikon te serije. Pravolk je bil v resnici zelo resničen in precej večji od današnjih volkov. Imel je širšo glavo, močne čeljusti, gosto svetlo dlako in je bil med največjimi plenilci svojega časa. Glede na najdene ostanke te zveri znanstveniki predvidevajo, da je izumrl pred približno 12.500 leti.