S kompostiranjem varujemo naravo, privarčujemo pri denarju, ki bi ga porabili za kakovostno prst in gnojila, hkrati pa z njim lahko tudi zmanjšamo stroške odvoza smeti in se celo izognemo kazni. Skrajni čas, da poskusimo.

Uredba o ločevanju odpadkov

Že štiri leta pri nas velja uredba o ločenem zbiranju odpadkov. Ločeno zbiranje in odvažanje odpadkov v kompostarne (v Sloveniji jih deluje šest) pa je seveda povezano tudi z večjimi komunalnimi stroški, zato strokovnjaki pozivajo – če je le mogoče, kompostiratje doma. Takšno ravnanje se bo poznalo tako pri rodovitnosti vrta kot pri debelini denarnice.

Kje postaviti kompostnik?

Določite kotiček v vašem vrtu, kamor boste postavili kompostnik. Mesto naj ne bo popolnoma na soncu, saj gradivo na kompostnem kupu za razkrajanje potrebuje vlago. Pomislite tudi na to, da bo mesto priročno – po eni strani blizu zelenici ali vrtu, od koder boste nosili največ materiala, po drugi pa gredicam, ki jih boste gnojili. Bližina kuhinje ni tako ključna, saj boste odpadke verjetno zbirali v posodi in jih na kompost odnesli samo enkrat na dan ali nekaj dni.

Izbira kompostnika

Za zbiranje komposta si lahko omislite enega izmed množice plastičnih kompostnikov, ki jih ponujajo trgovci, sicer pa ga lahko iz lesenih desk izdelate kar sami. Priročno bo, če na spodnjem delu ene stranice načrtujete vratca ali loputo, ki jih boste lahko odprli in skoznje izpod svežega kupa izkopali že izdelan kompost. Če se boste izdelave kompostnika lotili sami, poskrbite, da bo ta stal na dobro odcednem terenu, na dno pa lahko dodate tudi plast prodnikov.

Iz česa nastaja kompost?

Na kompostni kup mečite organske kuhinjske odpadke, kot so olupki in obrezki zelenjave in sadja, čajne vrečke in kavno usedlino, pokošeno travo, pa listje in odpadke z vrta in sadovnjaka, sadje, drobno narezane vejice ali žaganje, stebla zelenjave (na primer paradižnikov ali buč, ko jih populite z gredic), slamo in podobno. Kakovosten kompost nastane iz uravnotežene kombinacije gradiv, bogatih z dušikom (običajno zelenih), in tistih, bogatih z ogljikom (rjavih). Enostavna formula se tako glasi, da je za kakovosten kompost potreben volumsko približno enak delež rjavih in zelenih sestavin. Za večjo zračnost morate kompostu dodajati tudi papirnato gradivo, denimo kartone za jajca, tulce toaletnega papirja in papirnatih brisač. Če opazite, da se kompost izsušuje, ga v vročih poletnih dneh večkrat poškropite z vodo.

Od smeti do prsti

Od začetka kompostiranja do prvega domačega komposta po navadi mine dobro leto; toliko časa namreč različna gradiva potrebujejo, da se razgradijo in spremenijo v kompost. ’Narejen’ kompost boste prepoznali po temno rjavi barvi, gosti, a drobljivi teksturi in bogatemu sladkastemu zemeljskemu vonju.

Kaj pa smrad?

Mnogi vrtnarji se kompostiranju izogibajo, ker naj bi kompostni kupi zaudarjali. A to ni čisto res; neprijeten vonj povzročajo predvsem odpadki, ki na kompost pravzaprav ne sodijo. To so človeški in živalski iztrebki, ostanki mlečnih izdelkov, meso, kuhana hrana, kosti in maščobe. Poleg tega, da smrdijo, se ti odpadki počasneje razkrajajo, čeprav človeku neprijeten pa bo njihov vonj privabljal živali; tako potepuške pse in mačke kot podgane in različne žuželke ter bakterije.