Korenovka, sorodna korenčku, izvira iz Evrope in je v naši kuhinji prisotna že veliko stoletij. V preteklosti je bil ravno tako priljubljen kot repa ali celo krompir. Kako ne bi bil, saj gre za trpežno rastlino, ki z malo pozornosti celo prezimi, v enolončnico pa lahko dodamo tudi njegove liste.

O njegovem okusu le stežka najdemo dve mnenji, ki bi si bili podobni. Nekateri pravijo, da je po okusu podoben korenju, spet drugi pa da peteršilju ali repi. Gotovo pa gre za korenovko, ki ima veliko močnejši okus kot recimo korenina peteršilja, zato ga je pametno vsaj od začetka uporabljati v manjših količinah.

Posebna odlika pastinaka je njegova vsestranska uporabnost. Z lahkoto ga dodamo loncu domače goveje juhe, manjši košček pa sodi tudi v vsako od krepkejših juh in enolončnic. Čeprav ga je kot marsikatero drugo zelenjavo najbolje uživati surovega, ga je mogoče tudi kuhati, dušiti, peči ali cvreti. V receptih se velikokrat pojavlja v kombinaciji z luštrekom, ki je na naših vrtovih zaradi svoje močne arome vedno bolj priljubljen.

Čeprav je bil morda zadnje čase na naših vrtovih odsoten, pa se na nanje vrača, saj ni posebej zahteven za pridelavo. Najbolje uspeva v tleh, pognojenih z domačim kompostom in v bližini sosedov kot so čebula, česen, krompir, paprika, rdeča pesa, redkvica, kumare, solata, špinača, zelena in kolerabica.
Njegov značilen sladkast okus pride do izraza šele takrat, ko ga nekajkrat ujame mraz. Njegove zdravilne učinkovine so podobne peteršiljevim, posebej bogat pa je s fosforjem, kalijem in kalcijem.

Zanj se bodo gotovo odločili tisti, ki bi radi zelenjavo s svojega vrta jedli tudi čez zimo. Pastinak namreč odlično prezimi na prostem in ga lahko pulimo sproti, vsakič, ko si zaželimo sveže in zdrave hrane.