Marsikdo se nostalgično spominja babičinega vrta in verjame, da je bila tista solata obsijana z drugačnim soncem, da je rasla na boljši zemlji in da je imela babica posebne „trike“ pri odganjanju polžev s krhkih ali mehkih listov solat.

A prav tako okusno solato lahko danes vzgojimo tudi mi!

Slovenci smo za krhkolistne

Glede na količine solate, ki jo Slovenci zaužijemo, ima večina gotovo svojo najljubšo sorto. Naj je to krhkolistna ljubljanska ledenka ali mehkolistna majska kraljica, vsaka od njih nam bo lepo uspevala, če ji le namenimo dovolj pozornosti.

Na slovenskih vrtovih je zaslediti predvsem krhkolistno sorto braziljanko. Gre za okusno poletno solato z veliko, okroglo glavico z nazobčanim robom. Poleg nje slovenski vrtnarji zelo radi posejemo tudi ljubljansko ledenko, ki dobro prenaša vročino in gre pozno v cvet. Glavice so velike in kompaktne, listi so svetleče rumene barve, rob lista je valovit in nazobčan.

Tisti, ki imajo raje mehkolistno solato, za setev izberejo sorte atrakcija ali majska kraljica, obstaja pa tudi vmesna možnost, in sicer krhkolistna ameriška rjavka, ki jo režemo kot berivko in ima mehkejše liste.

Da je solata res skozi vse leto na mizi, poleti sorte zamenjamo in sejemo endivijo, nikakor pa ne gre pozabiti tudi na vedno prisoten radič, ki ga imamo Slovenci tudi zelo radi na svojem jedilniku in ki prav tako zelo dobro prenaša poletno vročino. Slovenci smo tudi eni od redkih, ki še sejemo prezimne sorte solat, med katerimi imamo najraje posavko in vegorko.

Solata na terasi ali balkonu

Čeprav bi si marsikdo želel izkusiti delo na vrtičku ter občutiti ponos ob opazovanju zorenja zdravih sadežev, ga ali jo lahko dejstvo, da nima na voljo obdelovalne površine, kaj hitro odvrne od tovrstnega namena.

Na nekaj balkonih je sicer že zaslediti kakšno sadiko paradižnika, paprike ali feferonov, a le redko tudi glave solate, saj v veliki meri prevladuje prepričanje, da solata na balkon ali teraso ne sodi. Pa vendarle je solato mogoče gojiti tudi na balkonih in terasah, ta pa bo ravno tako dobra kot tista z vrtov.

Kot nam je povedala strokovnjakinja iz Semenarne Ljubljana Andreja Tomšič, za gojenje solate na balkonih in terasah izbiramo sorte z manjšimi glavicami oziroma solato poberemo prej. Ker moramo pri tem upoštevati, da je razdalja v vrsti med glavami solate ok. 20 cm, v korito 60 cm lahko damo od 2 do 3 solate, kar je precej malo.

Lahko pa jo gojimo v kakšnih večjih posodah ali večjih koritih, nam je še povedala strokovnjakinja Semenarne Ljubljana.

Izbira semena

Ko smo ugotovili, katere sorte solate so nam najbolj všeč in smo razmislili o pogojih, v katerih bo rasla – naj bo to na veliki njivi ali na majhnem balkonu – je naslednji korak izbira semena. Pri tem je najbolje izkoristiti znanje in izkušnje drugih vrtnarjev, predvsem pa prodajalcev v vrtnih centrih.

Ti nam bodo pomagali pri odločanju za sorto solate in za seme, ki bo zraslo v okusne in zdrave solatne liste. Odločimo se lahko tudi za novejša bio semena ali pa za profesionalna semena za vrtičkarje. Navodila, ki jih bomo prebrali na vrečkah, nam bodo povedala vse ostalo, kar moramo vedeti za gojenje: kdaj sejati, kako razredčiti sadike in kdaj bomo solato lahko postregli na svoji jedilni mizi.

Gojenje solate na vrtu ali na balkonu oziroma terasi – ko se boste z zdravimi solatnicami pohvalili sosedom, ne pozabite z njimi izmenjati izkušenj ali morda celo semen, saj bodo gotovo tudi oni v svoj vrt poleg svojih najljubših sort solate posejali tako, ki je vi še ne poznate.