Skoraj po celi Sloveniji, predvsem pa na Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem, Notranjskem in celo v prekmurskih ravninskih gozdovih v teh dneh že lahko najdete trajnico z izjemnimi zdravilnimi učinki, zato nikar ne oklevajte, temveč se odpravite na sprehod v gozd s košaro in naberite čemaž.

Prepoznate ga po svežih svetlo zelenih (stari so temno zeleni) suličastih listih ter snežno belem cvetu. V višino zraste rastlina nekje od 25 do 30 centimetrov, toda pozor, mnogi jo zamenjajo z dvema strupenima rastlinama, šmarnico in podleskom, zato bodite previdni.

Ima malo morje zdravilnih učinkov

Pri čemažu lahko uporabimo pravzaprav celo rastlino; užitni so tako listi in cvet kot čebulice. Lahko ga uživamo surovega, denimo v krompirjevi solati, iz njega pripravimo juho ali pa liste in čebulice v olju spravimo za zimo. Nekaj okusnih receptov najdete TUKAJ.

Omislite si ga na vrtu

Čemaž ima raje kot sonce senčno in vlažno lego, zato ga je najbolje iskati v bližini potokov ali na bregovih rek. No, dobra novica pa je, da če se boste letos malce potrudili, vam prihodnjo pomlad ne bo več treba v gozd, saj si boste to tako imenovano zeleno zlato lahko nabrali kar na lastnem vrtu. Torej, ko se boste v teh dneh odpravili v gozd, s seboj vzemite pleteno košaro in žepni nož. Namesto da bi trgali samo suličaste liste, izruvajte celo rastlino, pri tem pa si, če je zemlja pretrda, pomagajte z nožem. Doma nato očistite rastline; liste uporabite v kuhinji, odrezane čebulice pa vrzite ali še bolje, zakopljite na senčno, vlažno mesto na vrtu. Že čez slabo leto vas bo razveselil bogat ’pridelek’.

Pozor!

Vodja centra za zastrupitve Miran Brvar je povedal, da imajo čemaž, jesenski podlesek, čmerika in šmarnica podobne podolgovate liste, zato so zamenjave pogoste in žal lahko tudi usodne za nabiralce ter njihove sorodnike in prijatelje, so sporočili iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

V zadnjem desetletju so v centru za zastrupitve po navedbah Brvarja zdravili 20 bolnikov, ki so se zastrupili z jesenskim podleskom, pri čemer sta dva umrla, saj jesenski podlesek vsebuje močan strup kolhicin, ki je že v majhnih odmerkih smrtno nevaren. Poleg tega so v centru za zastrupitve v tem obdobju zdravili še 14 bolnikov, ki so se zastrupili zaradi zamenjave čemaža in strupene čmerike, vendar nihče ni umrl, je dodal Brvar.

Zastrupitev z jesenskim podleskom sicer poteka v več fazah. Od dveh do dvanajst ur po zastrupitvi bolnikom postane slabo, bruhajo in imajo bolečine v trebuhu ter hudo drisko, ki je lahko krvava. 24 do 72 ur po zastrupitvi pride do okvar srca, jeter, ledvic, trebušne slinavke in pljuč. Pri bolnikih, ki preživijo prvi fazi zastrupitve, se po štirih do petih dneh zaradi zavrtosti kostnega mozga zniža število belih krvnih celic in število ploščic, zato se poveča nevarnost za okužbe in krvavitve. Po dveh do treh tednih pa bolnikom izpadejo še lasje.

Zastrupitev z belo čmeriko poteka s slabostjo, bruhanjem, drisko, glavobolom, meglenim in skakajočim vidom, mravljinčenjem, oslabelostjo, počasnim srčnim utripom, nizkim krvnim tlakom in prehodno izgubo zavesti.

V primeru prebavnih težav po obroku divjih rastlin, predvsem po obroku čemaža, moramo vedno pomisliti na zastrupitev z jesenskim podleskom, čmeriko ali šmarnico. Ob vsakem sumu na zastrupitev s strupeno rastlino v centru za zastrupitve priporočajo čimprejšnji pregled pri zdravniku v urgentni ambulanti. Rastlino ali njene dele oziroma ostanke vedno vzamemo s seboj k zdravniku, saj bodo tako v bolnišnici veliko lažje prepoznali rastlino in ustrezno ukrepali, so svetovali v UKC Ljubljana.

Imate vprašanje v zvezi z vašim vrtom? VPRAŠAJTE TINO IN METKO!