Ste vedeli, da paradižnik sodi med deset najbolj priljubljenih zdravih živil? Da so ga Italijani poimenovali ’pomodoro’, kar izvira iz besedne zveze pomi d’oro in v prevodu pomeni zlato jabolko? In da so ga v preteklosti nekateri Evropejci označevali celo za afrodizijak? Kakorkoli, čeprav je splošno priljubljen postal šele ob koncu 19. stoletja, paradižnik dandanes priporočajo nutricionisti širom sveta, prisoten je v vseh kuhinjah sveta in ga zato uvrščamo med najbolj razširjene vrtnine.

Je prava zakladnica vitaminov in mineralov, učinkovit naj bi bil v boju z rakavimi obolenji, zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja, pomaga pri uravnavanju zdrave telesne teže in ima še malo morje pozitivnih učinkov na naše zdravje, konec koncev pa je okusen in osvežilen, torej pravo ’zlato’ na krožniku.

Slast in zdravje v enem

Paradižnik vsebuje okoli 94 odstotkov vode, okoli odstotek beljakovin, 0,3 odstotke maščob in 4 odstotke ogljikovih hidratov, ima pa tudi nizek glikemični indeks (30) in je idealno živilo ne samo za tiste, ki skrbijo za svoje zdravje, pač pa tudi za tiste, ki želijo izgubiti kakšen kilogram. Poleg vitaminov kot so magnezij, kalij, cink, vitamin A in C, mangan in ostali, pa vlada likopen. Likopen (karotenoid) daje paradižniku rdečo barvo in največ pripomore k zdravju.

Veliko raziskav je dokazalo, da ljudje, ki pogostokrat ugriznejo v paradižnik, veliko redkeje umirajo za vsemi oblikami raka v primerjavi s tistimi, ki uživajo malo ali nič paradižnika. Likopen torej uspešno ščiti pred vrsto rakavih obolenj in srčno-žilnih bolezni, hkrati pa ščiti tudi kožo pred UV-žarki, deluje proti migreni in varuje pred poškodbami mišic. Zaradi vsebnosti vitaminov B-kompleksa paradižnik blagodejno vpliva tudi na kožo, lase in nohte, kalij pa skrbi, da celice dobijo dovolj hrane, poleg tega pa iz telesa odvaja vodo. Kalcij prispeva k boljši zgradbi kosti, zaradi česar lahko zaključimo, da je paradižnik priporočljivo uživati tudi kot preventivo pred osteoporozo.

Obstaja več vrst

Obstajajo različne sorte paradižnika, ki se med seboj razlikujejo bolj po obliki in barvi, manj pa po vsebini ter hranilnih vrednostih: od volovskega srca, ki z velikimi, mesnatimi plodovi v odtenku rožnate barve najbolj tekne v solati, do sorte za pelate, češnjevega paradižnika in celo rumeno-zelenega paradižnika, vse bolj priljubljena je tudi na japonskem vzgojena hibridna sorta momotaro s prav tako velikimi, mesnatimi plodovi, ki so s čvrsto kožico odporni na pokanje.

Najboljši je tisti z domačega vrta

Čeprav je paradižnik v vseh letnih časih mogoče dobiti na prodajnih policah prav vsake prodajalne z živili, ni treba posebej poudarjati, da je edina prava, neoporečna in energetsko polna le tista hrana, ki jo pridelamo samo. To velja tudi za paradižnik in na srečo se vedno več tistih, ki se zavedajo pomena uživanja zdrave in ekološko pridelane hrane, odloča paradižnik vzgajati doma. Za to ne potrebujemo njive, saj odlično uspeva tudi v posodah na okenskih policah in balkonu. To njegovo lastnost lahko izkoristimo za popestritev zunanjih površin našega doma. Ker pa je teorija eno, praksa pa drugo in je torej za nekoga, ki v življenju ni skrbel niti za kaktus, vzgoja domače zelenjave prava znanstvena fantastika, je nadvse priporočljivo upoštevati nasvete strokovnjakov. V 1. oddajI Vrtičkanje, ki je bila na sporedu v soboto 20. septembra ob 17:45 na POP TV, sta nas zapriseženi vrtičkarici Tina in Metka podučili, kako pravilno vzgajati paradižnike ter nam razkrili nekaj trikov, ki nam bodo prišli še kako prav. Če ste oddajo zamudili, si jo lahko ogledate na VOYO!

Preverite, kdo pravzaprav sta Tina in Metka!