V tem času tako profesionalni kot ljubiteljski vrtnarji uživamo v sadovih svojega dela in se veselimo bolj ali manj bogatega pridelka, a kljub temu, da obdelovanje vrtov in njiv marsikomu pomeni odličen način sproščanja v sožitju z naravo, je vzgoja zdravih zelenjadnic vse prej kot enostavna in je odvisna od številnih dejavnikov. V prvi vrsti je seveda potrebno dobro poznati rastlino in njene potrebe ter se vzgoji posvečati s srcem, a žal včasih naš pridelek uničijo škodljivci in vremenske razmere, na katere nimamo vpliva. Katere ’nevarnosti’ v poletnih mesecih ogrožajo pridelek na vrtu, smo povprašali strokovnjakinjo Mišo Pušenjak.

 "To je predvsem odvisno od poletja. Idealne razmere za rast zelenjave bi bile dež enkrat tedensko ter stalna temperatura okoli 25°C, pa še to bi pomenilo veliko bolezni. Kadar je suho, imamo ponavadi težave s škodljivci, ko je vlažno, so problem bolezni, nevarne pa so tudi zelo visoke temperature, s katerimi se srečujemo že nekaj let, predvsem letos," pravi in dodaja, da poleg tega k slabemu pridelku veliko pripomoremo tudi sami, saj načeloma preveč gnojimo, ne upoštevamo osnovnih pravil narave kot so kolobar, sonce, predvsem pa vedno hitimo in prehitevamo, zato rastlinam ne nudimo ugodnega začetka življenja.

Katere so najpogostejše poletne nevarnosti?

Huda vročina

Pred vrati je že četrti vročinski val v letošnjem poletju, ko bodo temperature presegle 35°C in tako kot huda vročina škodi ljudem in živali, je tudi naša zelenjava na vrtu ni najbolj vesela. "Pripeka, s katero se srečujemo zdaj, seveda povzroča poškodbe, opekline ter pomanjkanje nekaterih hranil, kar pa je pogosto povezano tudi z nepravilnim, neenakomernim namakanjem in premočnim gnojenjem. Ko sonce močno pripeka, je seveda smiselno posevke tudi senčiti, vendar je potrebno za to imeti občutek, torej koliko in kdaj prenehati. Vsekakor je smiselno prekriti zemljo okoli rastlin, da so na hladnem vsaj korenine," opozarja ga. Pušenjak in dodaja, da je zalivanje tudi na zelenjavnih vrtovih postalo neobhodno. Če le imamo možnost, vrt zalivamo z vodo, ki jo zberemo s streh in drugih poslopij, potokov ali domačih studencev, ne pa z vodo iz pipe.

Toča

V poletnih dneh obstaja tudi velika nevarnost toče. Prvi in najosnovnejši nasvet za vse vrtnarje bi bil, naj v vročih dneh in tednih, ki so pred nami, skrbno spremljajo vremensko napovedi in predvidevanja o povečani nevarnosti toče. Stari ljudje znajo to s skoraj stoodstotno verjetnostjo napovedati glede na vreme, veter in vrsto oblakov, za modernejše vrtnarje pa je na spletnih straneh dandanes na voljo vrsta pripomočkov, s katerimi lahko v realnem času opazujejo premikanje ciklonov in vremenskih front.

"Toča rastline močno poškoduje, včasih povsem uniči. ranjena mesta potem najpogosteje napadejo glivice, ki povzročajo še bolezni in gnitja. Ker je zelenjava na vrtu na milost in nemilost prepuščena vsem naravnim pojavom, tudi dežju, toči in neurju, jo je skoraj nemogoče popolnoma obvarovati pred posledicami. V primeru toče sicer lahko postavimo mrežo, a je potrebno paziti, da ne senči preveč. Neurje se pač znese, kjer se znese, močan veter pa lahko preprečimo tako, da okoli vrta zasadimo rastline, ki bodo omilile moč vetra. Vendar je tudi tu potrebna previdnost, saj te rastline lahko senčijo vrt ali motijo sosede. Tisti, ki imajo nekaj več denarja, pa si seveda lahko postavijo rastlinjake," pove ga. Pušenjak. V primeru, da se odločite za mrežo proti toči, kakršne na primer uporabljajo vinogradniki ter sadjarji, vedite, da je ključnega pomena močna konstrukcija, na katero boste napeli mrežo, žal pa je zanjo potrebno odšteti tudi nekaj več denarja, zato je to bolj kot ne odločitev posameznega vrtnarja glede na pomembnost pridelka. Ena možnost je tudi pokrivanje z vlaknasto folijo oziroma kopreno, a je tudi takšna rešitev dvorezen meč. Po eni strani bo, če smo jih pokrili s kopreno, iz rastlin po neurju laže odstraniti ledena zrnca in s tem težo, ki pritiska na rastline. Po drugi strani pa je pri pokrivanju s kopreno večja nevarnost, predvsem pri večjih rastlinah, da se bodo te med točo polomile, kot pa če jih zaščitimo z mrežo.

Škodljivci

Poleg vremena nam pridelek uničujejo tudi škodljivci. Kot pojasnjuje ga. Pušenjak so rastlinam nevarni vsi. "Vsak izmed škodljivcev se lahko toliko razmnoži, da povsem uniči pridelek. So taki, ki delajo težave v vlažnem delu poletja, na primer polži, večina pa jih je nevarnejših v suhih delih poletja. Verjetno na škodljivce najbolj občutljive so kapusnice, med njimi pa je na prvem mestu brokoli." Eden izmed načinov za omilitev škode s strani vrtnih škodljivcev so lepljive plošče oziroma trakovi, ki sodijo med biotehniške metode, pri katerih izrabljamo žuželčje vizualno, vonjalno ali slušno zaznavanje, z namenom njihovega zatiranja ali odvračanja od gojenih rastlin. Vendar pa lahko z njimi prav hitro naredimo škodo tudi koristnim organizmom, zlasti čebelam, zato je ključno, da jih uporabljamo pravilno.

Bolezni

Proti koncu rastne dobe, predvsem ob toplih dnevih, hladnih nočeh in brezvetrju, se na zunanjih delih rastlin pogosto pojavi plesen, predvsem zaradi gliv. Pepelasta plesen za kalitev potrebuje le minimalno prisotnost vode, dovolj je jutranja rosa. Ko je rastlina okužena, gliva površinsko izsesava liste, da se ti prezgodaj posušijo. Bolezen je pogostejša v gostih nasadih, zato moramo rastline saditi dovolj narazen ali pa jih naknadno redčiti. Na ta način bomo tla lažje rahljali, zastajanje vlage bo manjše, posledično pa bo tudi manj okužb. Poleg plesni se lahko na vrtninah pojavi tudi gniloba, posledično pa začnejo od zunaj navznoter rumeneti. Ločimo belo, sivo in bakterijsko gnilobo; pri beli so na koreninskem vratu prisotni beli vatasti kosmiči, pri sivi plesni so listi prevlečeni s sivo prevleko, pri bakterijski gnilobi pa se bakterij ne vidi, pač pa iz solatnih rastlin nastane mokra gmota.

Katere so najmanj in najbolj trpežne vrtnine?

Kot nam je za konec še zaupala strokovnjakinja, so nekatere zelenjadnice na vremenske rastline bolj odporne kot druge, prav tako so ene manj zahtevne za vzgojo. "Največ težav tudi na splošno imajo zagotovo kapusnice, najmanj pa solatnice in hitro rastoče vrtnine, kot so motovilec, užitni tolščak, zimski portulak, pa tudi paprika nima večjih težav. Plodovke nasploh sodijo med manj zahtevne, če odmislimo težave paradižnika v izjemnih vremenskih pogojih. Tudi nizek fižol je relativno enostaven, prav tako korenček in peteršilj, če seveda vzkalita."