Kot je za STA pojasnil Igor Škerbot iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, je za določena poljedelska opravila že prišel čas, za določena pa šele prihaja.

"Predvsem smo imeli lepe možnosti, da smo marca začeli s pripravami tal, zdaj pa nadaljujemo s predsetvenimi pripravami tal za setev koruze, ki bo na vrsti konec aprila ali v začetku maja, in za oskrbo posevkov, ki že rastejo oz. so prezimili. Tu je v tem trenutku največ opravil potrebnih pri posevkih ozimnih žit, pšenici, ječmenu, rži, tritikali in oljni ogrščici, kjer je preživela jesen," je pojasnil.

Razmere sledijo običajnemu ritmu. "Nič ni preveč zgodnje, nič ne zamujamo, smo nekje v mejah normalnih letin. Malo bolj nas sicer skrbi to, da je podtalnica marsikje visoka in da so tla pretirano namočena, kar onemogoča optimalno pripravo tal in oskrbo posevkov setev," je pojasnil Škerbot.

Kakšna bo letina, je še prezgodaj napovedovati, zaenkrat pa Škerbot ocenjuje, da je letošnje leto relativno ugodno za ozimna žita, če so jih kmetje jeseni pravočasno posejali in ohranili njihovo optimalno gostoto. "Glede oljne ogrščice pa se bojim, da so naši posevki zelo zdesetkani, ker jesensko obdobje ni omogočilo optimalnih pogojev za pravočasno in kakovostno setev," je pojasnil sogovornik, ki kakšnih večjih težav s pleveli ali škodljivci zaenkrat ne opaža.

Škerbot sicer še ne želi biti preveč optimističen, saj se je v preteklih letih večkrat zgodilo, da je bilo konec aprila ali maja ekstremno toplo in vroče, kar je imelo nasprotni učinek. "Rastline začnejo podivjano rasti, kar se pozna na kakovosti in količini," je povedal.

In za kakšna opravila je čas v sadjarstvu? Alenka Caf iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana je za STA pojasnila, da v nasadih jablan zaključujejo zadnja obrezovanja dreves. Glede na vremenske razmere in razvojno stopnjo sadnega drevja so že možne prve okužbe z glivičnimi boleznimi, predvsem s škrlupom, zato je treba spremljati razmere in pravočasno ukrepati.

Koščičasto sadno drevje, kot so slive, češnje in breskve, ki je na začetku ali v polnem cvetenju, je treba pred padavinami zaščititi proti cvetni moniliji. Dokler je vreme suho, nevarnosti za okužbo z glivičnimi boleznimi ni, v primeru napovedi padavin pa bo treba pravočasno ukrepati, opozarja Cafova.

Na tradicionalnih legah v bližini gozda je opaziti močnejši napad jablanovega cvetožera, v nasadih koščičarjev pa so marsikje veliko škodo povzročile ličinke sovk in pedicev, je pojasnila sogovornica.

Trenutno se v večini nasadov obeta primeren pridelek, vendar je za oceno pridelka po pojasnilih Cafove prezgodaj govoriti, saj na kmetijsko pridelavo odločilno vpliva vreme. "Lahko je še pozeba cvetja, lahko je toča, suša in prekomerna moča," je opozorila.

Ana Ogorelec iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana pa je glede razmer v vrtnarstvu za STA pojasnila, da je letošnja pomlad normalna oz. povprečna in ne prehiteva. Tla so dobro založena z zimsko vlago, se pa čutijo posledice lanskega mokrega leta, ne le po zbitosti tal, ampak tudi po preveliki razmnožitvi nekaterih bolezni in škodljivcev, kot so polži.

Na lažjih, peščenih tleh, ki se hitreje segrejejo, so že posadili krompir in čebulo. Primorci, Dolenjci, Štajerci in Prekmurci v tem času na zunanje površine sadijo zgodnje zelje in cvetačo, medtem ko je solata že posajena. V rastlinjakih se pripravljajo na sajenje paradižnika in paprike.

"Upajmo na dobro sezono, pri vrtnarjih je za neko kulturo vedno dobro, zato jih sadimo več. Želimo si veliko sonca in mogoče bolj suho leto, kot je bilo lansko," je sklenila Ogorelčeva.