V oddaji z gledalci deli svoje več kot 10-letne izkušnje in odkritja s področja organskega, z naravo uravnoteženega vrtnarjenja, predlani pa je o tem napisala tudi knjigo. Letos je izšel tudi slovenski prevod njene uspešnice Zeleni kvadrat.

Življenje na svojem organskem vrtu opisuje z ljubeznijo in zanosom, ob katerih tudi najbolj neuke vrtičkarje zasrbijo prsti.

Začniva na začetku: Kako to, da ste se kot rojena Zagrebčanka, ki je odrasla v vrvežu mestnih ulic, odločili za vrtnarjenje?

Ljubezen do rastlin in vrtnarjenja sega v čas moje mladosti, ko sem opazovala mamo, kako skrbi za cvetje na naših balkonih. Vsak kotiček je bil poln cvetja, tako da so balkoni spominjali na male vrtove. Takšne podobe se otroku vtisnejo globoko v podzavest. Kasneje sem želela postati slikarka, a mi je oče s svojim realizmom to preprečil. Zame sprejemljivi alternativi sta bili biologija ali vrtnarstvo. Odločila sem se za biologijo, pa tudi za fakulteto za agronomijo, kjer sem izbrala smer vrtnarstvo in oblikovanje krajine. No, na koncu pa postala "TV vrtnarka".

Občutek imam, da se v zadnjem času vse več mladih ponovno odloča za obdelovanje vrta. Mislite, da gre le za modno muho enodnevnico?

Sama se že celih 15 let posvečam spodbujanju in promociji vrtnarjenja. V arhivih hrvaške televizije je na stotine ur programov o vrtnarjenju, ki sem jih ustvarila z ekipami - od Sveta rastlin, Detektiva v naravi, Rastlinarnice, Abecede vrtnarjenja ... vse do aktualne oddaje Vrtnarka. Ta dosega rekordno gledanost, saj je najbolj gledana oddaja v nedeljskem popoldanskem terminu med vsemi televizijami na Hrvaškem.

Gre za trdo delo in vztrajno dokazovanje, da se smisel življenja skriva v kakovostnih tematikah, povezanih z naravo. Prihajajo nove generacije, neobremenjene s politiko in različnimi demagogijami, in ne zdi se mi nič čudnega, da so v meni prepoznali neke vrste glasnika, saj v svojih oddajah izpostavljam pomen narave in zdravega življenja - tematike, ki so jim blizu in ki so pomembne za njihovo prihodnost.

Največ ljudi o začetku vrtnarjenja verjetno razmišlja prav zdaj, spomladi, ko narava kar buhti in imamo občutek, da vse raste kar samo od sebe.

Je maja še čas, da zasnujemo svoj vrtiček, ali pa smo že prepozni in bo treba počakati na prihodnje leto?

Nikakor ne! Pogumno se odpravite v bližnji rastlinjak, kupite sadike spomladanskih in poletnih vrtnin, cvetja, dišavnic in nekaj vreč zemlje. Vse to lepo posadite in prvo leto pazljivo opazujte napredek. Učite se na svojih napakah, poleg tega pa poiščite knjigo o vrtnarstvu, ki vam je všeč, in jo prebirajte. Nikoli ni prepozno, da začnete vrtnariti.

Katere so po vašem mnenju rastline, ki na družinskem vrtu v našem podnebju nikakor ne smejo manjkati?

Predvsem gomoljasta zelenjava - korenček, zelena, peteršilj, pa koleraba in čebula. Hrvaška in slovenska kuhinja sta si precej podobni in prav gomolji in koreni so temelj velike večine naših jedi. Pa seveda vse vrste solat, ki jih je danes toliko, da jih lahko z malo domišljije lahko spremenimo v pravi praznik na mizi. In nenazadnje zelišča in dišavnice, ki nas tako na vrtu kot na okenskih policah razveseljujejo vse leto.

In katere so tiste morda manj znane, ki bi jih priporočili vrtnarjem?

Ogromno jih je. Prav tem manj znanim vrtninam bom letos v svojih oddajah namenila poseben prostor. Med drugim na vrtu letos gojim šampinjone in bukove ostrigarje ... kako mi bo uspelo, pa boste lahko izvedeli v oddaji.

Kako velik mora biti vrt za na primer štiričlansko družino?

Dovolj je okoli sto kvadratnih metrov, več o tem pa sem napisala v knjigi Zeleni kvadrat.

Ob besedi »vrtnarjenje« večina ljudi še vedno pomisli na garaško delo, blato, žulje na rokah in zemljo za nohti. Je to le stereotip, utemeljen na preteklosti? Vi ste v svojih oddajah namreč vedno brezhibno urejeni in videti je, kot da vrtnarite predvsem brez napora. Je to res … ali je resnica nekje vmes?

Zdaj pa se, vsaj tako upam, lahko veselim številnih izkušenj tistih, ki bodo sledili mojim napotkom in zasnovali svoj vrt po principu Zelenega kvadrata. Takrat bodo tudi sami spoznali, da je vrtnarstvo lepa in prijetna zabava, takoj ko se znebimo predsodkov in tradicije, ki nas nemalokrat zavajajo.

Živite in delate v Zagrebu, vaš vrt pa je kar 50 kilometrov stran. Kako vam ga uspe obdelovati in koliko časa mu posvetite?

Na vrtu preživim skoraj vsaki drugi dan, včasih pa sem tam preživljala bistveno manj časa. Vztrajno pojasnjujem, da bistvo ni v času, ampak v sistemu vrtnarjenja. Ljudje me kar naprej sprašujejo, kako se znebim plevela. Odgovarjam jim, da se ga ne - v mojem vrtu ga je tako malo, da je pravzaprav zanemarljiv. Trdno stojim za tem, da je treba zemljo obdelovati na pravi način, ne pa kar naprej udrihati po njej z motiko in se jeziti na rastlinice.

Kje ste se o vrtnarjenju več naučili – v šoli ali na vrtu?

Končala sem agronomsko fakulteto in več kot petnajst let eksperimentirala z organskim pridelovanjem zelenjave, da sem prišla do znanja in izkušenj, ki jih imam danes. Življenje je neprestano učenje in od narave se lahko naučimo marsikaj!

Vrtnarjenje je za vas hobi, pa tudi delo. Se ga kdaj naveličate in si zaželite, da bi počeli kaj drugega?

Nikakor! Za vrtnarjenje nikoli nimam toliko časa, kot bi si ga želela, saj je vrt zame odprta knjiga, ki plete čudovito alkimijo življenja.

Svoj vrt v Hrvaškem Zagorju ste kupili z denarjem, namenjenim nakupu avtomobila. Ne vem, kako je na Hrvaškem, a v Sloveniji bi zaradi takšnega dejanja gotovo obveljali za malce »posebno«. Kako so takšno odločitev sprejeli vaši najbližji?

Odlično. Ko sem o tem kar po telefonu obvestila moža, je rekel: super! Razmišlja enako kot jaz. Je eden najboljših snemalcev in fotografov na Hrvaškem in sam vlaga v svojo opremo, obenem pa se odreka številnim drugim stvarem - večino časa naokoli hodi v treh majicah, ima dva para hlač in ene delovne čevlje. Razkazovanje statusnih simbolov enostavno ni del najine življenjske filozofije; na denar gledava kot na sredstvo, ki nama omogoča napredek pri delu in pridobivanju znanja, ne postavljanju pred drugimi.

Najin delovni mesec traja 30 dni. Mnogi se nama čudijo in mislijo, da nisva normalna, ker toliko delava. Midva pa enostavno verjameva, da se človek lahko najbolj uresniči prav skozi pošteno delo in stik z naravo. Če bo to skozi branje moje knjige začutil tudi kak slovenski bralec, bom najsrečnejša oseba na svetu.

Kaj menite, da je tisto najpomembnejše, kar nam daje vrt? Je to sveža hrana, stik z naravo, priložnost za rekreacijo …?

Vse to in še mnogo več. Ko se človek začne z vrtom ukvarjati znanstveno, kot to počnem sama, v njem lahko najde filozofijo narave, način za preživetje človeštva, umestitev v blaginjo ljudi, pa tudi ezoterično mesto znanosti in alkimijo narave, ki lahko v prihodnosti pripelje do spremembe družbene zavesti vsega človeštva. To so skrajnosti, na katere danes niti Hrvaška niti Slovenija nista pripravljeni. A citirala bom Krišnamurtija: "Guru se skriva tam, kjer ga včasih najmanj pričakuješ."

Svojo knjigo ste posvetili hčerki Barbari. Koliko je stara in kako vrt in vrtnarjenje vplivata na njeno življenje?

Prava vrtnarka je. Ima osem let, trenira TaeKwonDo in obožuje delo na vrtu - njeno glavno delo je reševanje deževnikov.

V svoji knjigi Zeleni kvadrat pravite, da je vsak lahko vrtnar. Katere so po vašem mnenju tiste lastnosti, ki jih vendarle mora imeti vrtnar?

Odprtost proti naravi in malo potrpljenja. Za vse ostalo bo narava poskrbela sama.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na