Buče in bučke

Nekatere sorte buč rastejo grmičasto, druge so plazeče. Oprašujejo jih čebele in čmrlji, cvetovi buč pa so užitni – zlasti okusni so ocvrti v testu ali polnjeni. Potrebno je razlikovati med bučkami in bučami, saj so bučke (cukini in patišonke) podolgovate oblike, načeloma rastejo na grmičku in niso primerne za skladiščenje, buče (vrtne, jedilne ali zimske) pa uspevajo na dolgih poganjkih, so neštetih oblik in imajo lahko meso različnih barv ter okusov.

Čeprav je meso buče gosto, ga v kar 90 odstotkih sestavlja voda. Buče vsebujejo karotenoide, vlaknine, vitamina C in E, kalij, magnezij, pantenonsko kislino in številne druge snovi, ki pozitivno vplivajo na naše zdravje in počutje. Večina ljudi jih sicer uživa predvsem zaradi vitamina A in kalija ter zaradi dejstva, da vsebujejo izredno malo kalorij, nekatere sorte pa uvrščajo celo v skupino vse bolj priljubljenih superživil.

Največje buče so velikanke sorte Atlantic, ki jih gojijo predvsem v Združenih državah Amerike. Prav tam so leta 2010 postavili nov svetovni rekord v teži buče – predstavili so namreč primerek, ki je tehtal več kot 821 kilogramov. Z bučami in bučkami je sicer povezanih precej svetovnih rekordom, med bolj zanimivimi pa je še največja bučna pita, ki je tehtala kar 1678 kilogramov, njen premer pa je znašal več kot šest metrov.

Buče v mitih in legendah

Buče že vrsto let povezujemo tudi s pravljicami in miti. Vse bolj se tudi pri nas denimo uveljavljajo ob praznovanju noči čarovnic, ki sicer velja za ameriški 'praznik'. A izrezovanje svetilk iz buč bi naj imelo svoje svoje korenine v 3 tisoč let starem keltskem obredu. Ta je trajal od sončnega zahoda zadnjega dne oktobra do sončnega zahoda na prvi dan novembra. Z izrezljanimi bučami, katerih notranjost so osvetljevali z ogljem, so pozdravljali duše preminulih in se obvarovali pred zlemi duhovi.

Včasih so verjeli, da buče odpravljajo pegavost in da lahko z njimi zdravimo ugrize strupenih kač. Danes vemo, da je bučno seme izjemnega pomena za zdravje sečil, veliko pozitivnih učinkov na naše zdravje in dobro počutje pa naj bi imelo tudi bučno olje, ki je temno zelene barve in močnega, a prijetnega vonja. Najprej so ga začeli pridelovati prav v severovzhodni Sloveniji in južnih delih Avstrije, od tam pa se je počasi širil po sosednjih pokrajinah, v zadnjih letih pa postaja priljubljen po vsem svetu.