Pravilno namakanje

Julija je najvažnejše vrtno opravilo redno namakanje. Ne smemo dovoliti, da se zemlja na vrtu preveč izsuši, zato uporabimo zastirke in z namakanjem začnimo pravi čas.

Našim rastlinam bo najbolj ugajalo redkejše in izdatno namakanje. Ali je zemlja dovolj namočena, ugotovimo tako, da med namakanjem s pomočjo lopate preprosto pogledamo ali je zemlja mokra po vsej globini korenin.

Najprimernejše je namakanje z deževnico, vodovodno vodo pa moramo pustiti nekaj časa stati. Najbolje je vrt namakati zjutraj, če smo pozabili, ali je naša zemlja že presušena, pa lahko z mlačno vodo namakamo tudi pozno zvečer, ko se rastline in zemlja dovolj ohladijo.

Pred dopustom

Ko se odpravljamo na dopust, zalivanje vrta zaupamo sosedom ali prijateljem. Če niso vešči vrtnarjenja, jim pripravimo vse potrebno in jih podučimo o zahtevah posameznih rastlin.

Sicer pa pred odhodom pokosimo še zelenico ter jo dobro zalijemo. Odstranimo tudi plevel in oberemo zelenjavo, ki je zrela. Rastline v loncih premaknemo na senčno lego.

Zaščita pred točo

Vroči dnevi pomenijo večjo nevarnost neviht s točo, ki nam lahko vzame naš dolgo pričakovani pridelek. Vrt na nevarnost toče pripravimo z zastirkami in ogrodji, na katera bomo po potrebi napeli zaščitno ponjavo.

Pobiranje pridelka

Plodovke – paradižniki, paprike, kumare, bučke – pa tudi druge rastline, na primer grah in fižol, bodo obrodile izdatneje in dlje, če bomo plodove sproti pobirali, zato vsako jutro preglejmo svoje gredice in poberimo zrele plodove. Julija je čas tudi za pobiranje špinače – surovo lahko uživamo v svežih poletnih solatah, lahko pa jo poparimo, sesekljamo in zamrznemo za zimske omake, juhe in priloge.

Če je pridelka več, kot ga potrebujemo, naredimo izmenjavo s sosedi, s svežo zelenjavo razveselimo prijatelje, ki nimajo vrta ali pa za hip pomislimo na zimo in višek pridelka vkuhajmo ali zamrznimo za ozimnico. Paziti moramo, da za shranjevanje, konzerviranje in zamrzovanje uporabimo samo sveže plodove in rastline, skladiščimo pa le nepoškodovani pridelek.

Med našo odsotnostjo naj za pobiranje pridelka poskrbijo sosedje ali prijatelji, še posebej pri grahu, fižolu in bučkah bo namreč neredno pobiranje zavrlo nastanek novih plodov.

Julija na naših vrtovih dišijo tudi zelišča, katera pobiramo zjutraj z zato namenjenimi škarjicami, da rastlin ne poškodujemo.

Privezovanje in obtrgovanje

Rastline paradižnika in paprike, ki v tem času še rastejo, redno privezujmo. Da bi preprečili nadaljnjo rast in rastlino spodbudili, da energijo porablja za zorenje plodov, sproti odščipnimo stranske, divje poganjke.

Manj listja bo hkrati pomenilo več sonca, potrebnega za zorenje plodov, in manj možnosti, da liste napade plesen.

Sejanje in sajenje jesenske zelenjave

Druga polovica julija je čas za sajenje in sejanje jesenske zelenjave. To je čas drugega kroga setve", predvsem čas za sejanje solatnic, ki nas bodo razveseljevale vse do zime.
V tem času na vrt posadimo sadike zelja, ohrovta in zelene. To zelenjavo bomo, če jo bomo pravilno zaščitili, lahko pobirali dolgo v pozno jesen.

V juliju še vedno sejemo korenček, nizek fižol, rdečo peso in radič, na začetku meseca pa še endivijo in letne solate.

Pobiranje semena

Če smo na svojih gredah letos vzgojili še posebej slastne paradižnike ali solato, premislimo o shranjevanju semena. Za pobiranje semena solate moramo pustiti, da ta zacveti, seme iz paradižnika pa poberemo iz zrelega, velikega plodu. Da semena ne bi zgnila, z njih odstranimo čim več sluzi, ki jih obdaja in jih osušimo na pivniku ali na nekaj plasteh kuhinjske papirnate brisače. 

Naše najljubše sorte zelenjave bodo tako na našem vrtu tudi naslednje poletje.