Dominvrt.si
Delo na vrtu je že samo po sebi sproščujoče, največje veselje pa prinaša zdrav in bogat pridelek.

Prijavite se in si zagotovite bogat pridelek

Sandra Cvetkovič
29. 01. 2016 14.17
0

Na srečo se vedno več ljudi zaveda pomena uživanja zdrave in ekološko pridelane hrane, predvsem svežega sadja in zelenjave. Navkljub široki izbiri ekološko pridelane zelenjave se pravi vrtnarji strinjajo, da je edina prava, neoporečna in energetsko polna le tista hrana, ki jo uporabnik pridela sam. Če bi tudi vi radi gojili lastno zelenjavo, a nimate vrta, še ni vse izgubljeno. Zelenjavo pa tudi sadje in zelišča namreč lahko gojite na balkonu v koritih ali modularnih vrtovih, lahko pa vrt tudi najamete. Preverite, kaj vse morate vedeti, preden naredite svoje prve vrtnarske korake.

Med tistimi, ki nimajo prostora za lasten vrt, v zadnjih letih narašča priljubljenost najetih vrtov.
Med tistimi, ki nimajo prostora za lasten vrt, v zadnjih letih narašča priljubljenost najetih vrtov. FOTO: Thinkstock
Zavedanje o zdravem načinu življenja se je v zadnjih letih močno razširilo in posledično vse več ljudi na svoj jedilnik skuša umestiti zdrava živila. Današnji tempo življenja nas sili, da posegamo po sporno pridelani zelenjavi, ki pa ni samo dražja od doma pridelane, ampak tudi močno zaostaja v kakovosti. Če kupimo solato domače pridelave, zopet ne moremo zagotovo vedeti, kaj smo kupili. Kaj v resnici zaužijemo, bomo vedeli le, ko bomo solato ali katero koli drugo zelenjavo pridelali sami.

Statistike kažejo, da se pridelave zelenjave in nekaterih vrst sadja poslužuje več kot polovica Slovencev, vsi pa žal nimamo te možnosti; bodisi nam primanjkuje časa, bodisi nismo ravno vešči vrtnarjenja ali konec koncev nimamo prostora. No, roko na srce, v večini primerov so to zgolj izgovori. Dandanes je že samo na spletu malo morje nasvetov, kako pridelovati zelenjavo, gojiti zelišča in kako skrbeti za cvetlični vrt, ki bo popestril našo okolico ali balkon. Prav tako je na tržišču vrsta pripomočkov, s pomočjo katerih si lahko v stanovanju, na okenski polici ali na balkonu, tudi če je ta še tako majhen, uredimo vrtiček in pridelamo paradižnik, solato, jagode, zelišča … Pomembno je le najti ustrezen prostor, si zagotoviti vso potrebno osnovno opremo in orodje ter izbrati izdelke zaupanja vrednih proizvajalcev, mogoče je vodilo več 10-letna tradicija.

Zelenjavo lahko vzgajate kar na balkonu

Kot rečeno, lahko zelenjavo in zelišča gojite kar doma na okenskih policah ali na balkonu. Za to potrebujete lonce ali korita, še boljša rešitev pa so vedno bolj popularni modularni vrtovi. Na voljo je veliko različic, tudi takšnih, ki zavzamejo le pol kvadratnega metra prostora. Gre za nekakšne vertikalne vrtove, v katere lahko zasadite več različnih vrst zelenjave. V vertikalnem vrtu bo najbolje uspevala solata, od katere boste imeli tudi največji izkoristek, seveda pa v njem lahko vzgajate praktično karkoli od nadzemne zelenjave, na primer vsa zelišča in začimbe, jagode, čili, paprike, češnjev paradižnik, kumare, fižol ter najrazličnejše cvetlice.

Vrt lahko tudi najamete

Med tistimi, ki nimajo prostora za lasten vrt, pa v zadnjih letih narašča priljubljenost najetih vrtov. Vse več slovenskih občin namreč svojim občanom nudi možnost najema vrtičkov po ugodnih cenah, tako da se le pozanimajte, kakšne možnosti imate v svoji okolici. V kolikor niste vešči vrtnarjenja ali če nimate ravno časa na pretek, je za začetek morda bolje, da izberete manjši vrt, saj boste imeli posledično tudi manj dela. Preverite tudi, kaj vam za to ceno pripada; ali je ograjen oziroma zaščiten pred nepovabljenimi gosti, imate možnost kompostiranja, je omogočen dostop do vode, boste imeli v bližini lopo za shranjevanje orodja … 

V občini Maribor se na primer oddaja okoli 380 vrtov, ki se nahajajo na petih lokacijah. Praviloma gre za ’prazne’ vrtičke, razen kadar od predhodnega najemnika ostane kakšna vrtna lopa, sicer pa česa drugega kot lope za orodje niti ni dovoljeno postavljati. Najemnina za kvadratni meter vrta znaša 20 centov; za 100 kvadratnih metrov velik vrt boste torej odšteli 20 evrov na leto, to pa je tudi ves strošek, ki ga imate z najemom.

Mestna občina Ljubljana ima trenutno urejena tri območja za vrtičkarstvo, in sicer Dravlje, Štepanjsko naselje in Ježica, skupaj 323 vrtičkov. Zakup vrtička znaša 1 eur/m2 na leto, v ceni pa niso zajeti obratovalni stroški (stroški upravnika, poraba vode, odvoz smeti in čiščenje WC-kabin ter redna vzdrževalna dela). Pogodba se sklepa z zakupnikom, ki ima stalno bivališče v Mestni občini Ljubljana in ni lastnik primernega zemljišča za pridelavo vrtnin na območju Mestne občine Ljubljana. V občini Radovljica nudijo možnost najema vrtička na treh lokacijah, ki so v bližini naselij, zato postavljanje objektov na vrtovih ni dovoljeno. Trenutno je najemnikov 96, po potrebi pa skoraj vsako leto dodajo še kakšen vrtiček, tako da vsi prosilci postanejo tudi dejanski najemniki. Cena najema za 100 kvadratnih metrov velik vrt je 25 evrov letno. Najemniki imajo na voljo brezplačno vodo, podarijo pa jim tudi netretirana biološka semena z namenom ozaveščanja o ekološkem vrtnarjenju. Mestna občina Murska Sobota je v letu 2015 uredila novo območje vrtičkov na Kopališki ulici v Murski Soboti. Zaradi dokaj poznega razpisa (v jesenskem času) je občini v letu 2015 uspelo oddati le 15 vrtičkov, razpoložljivih je še 45 vrtičkov.

Vrt je mogoče najeti tudi pri kmetih, cene so različne. Nekateri svoje kmetijske površine oddajajo celo brezplačno ali v zameno za protiuslugo oziroma pomoč pri kakšnih opravilih. Obdelovalne površine oddaja tudi vse več posameznikov, ponudbe pa lahko najdete na različnih straneh z oglasi.

Kako začeti?

Če imate prostor za vrtiček na lastnem posestvu, ste ’zmagali’. A ne glede na to, kje boste pridelovali zelenjavo, se morate najprej poučiti o osnovnih pravilih vrtnarjenja. Kot rečeno dandanes ogromno nasvetov lahko najdete na spletu in v knjigah, obstajajo tudi aplikacije, ki vam pomagajo oblikovati lasten vrt, še kako prav pa pridejo zlati nasveti in triki izkušenih vrtnarjev ter seveda setveni koledar (lahko linkamo na setveni koledar na naši strani).

Za osnovno vrtnarsko opremo boste odšteli med 80 in 100 evri.
Za osnovno vrtnarsko opremo boste odšteli med 80 in 100 evri. FOTO: Profimedia
Za začetek potrebujete ...

Preden se lotite obdelovanja zemlje, seveda potrebujete ustrezno opremo in orodje. Sicer je delo na vrtu nadvse sproščujoče, a ker je lahko včasih lahko tudi naporno, se boste spotili in vas bodo bolele noge. Posebna oblačila in obutev sicer niso nuja, lahko namreč uporabite kakšna svoja stara, so pa izjemo priporočljiva, saj so izdelana z namenom. Najpomembnejši so škornji, ti so ponavadi narejeni iz gume ali plastike in imajo odebeljen podplat, da z njim lahko pritiskate na rob lopate pri prekopavanju zemlje. Nikar ne pozabite niti na trpežne vrtnarske rokavice za zaščito rok, priporočljivo pa je tudi ustrezno pokrivalo, ki vas bo ščitilo pred škodljivimi sončnimi žarki. A četudi ste od nog do glave primerno oblečeni in obuti, ne bo šlo brez orodja. Za začetek je vrt potrebno prelopatiti, za kar boste potrebovali prekopno lopato in vile. Pri nakupu le-teh pazite, da bo ročaj dovolj dolg, da se vam ne bo potrebno preveč sklanjati. Ker je vrt živ organizem, ki se ves čas spreminja, vam bodo precej v pomoč tudi različne vrste grabelj.

Za osnovno opremo boste tam odšteli nekje med 80 in 150 evri, seveda pa lahko dandanes najdete orodje tudi na spletu ali v splošnih trgovinah za kar nekaj evrov manj.
Najbolj znane so lesene grablje, s katerimi boste oblikovali prelopateno gredo in v zemljo vkopali semena rastlin, ki se ne sejejo v vrstah (motovilec, rukolo, solate, nekatere cvetlice in travo). Za grabljenje večjih kupov zemlje in oblikovanje peščenih površin vam bodo prav prišle železne grablje, eno najbolj nepogrešljivih orodij pa je seveda motika, s katero boste okopavali, kopali, ogrebali in tudi pulili plevel.
Da bi vzgojili zdrav in močan pridelek, morate pripraviti dobro zemljo, zato se pred nakupom posvetujte s kakšnim strokovnjakom ali izkušenim vrtičkarjem.
Da bi vzgojili zdrav in močan pridelek, morate pripraviti dobro zemljo, zato se pred nakupom posvetujte s kakšnim strokovnjakom ali izkušenim vrtičkarjem. FOTO: Thinkstock
Glede na vrsto opravila se motike med seboj precej razlikujejo po obliki in velikosti rezila, pa tudi po dolžini toporišča. Čim trša je zemlja in čim globlje je treba kopati, tem težja in močnejša mora biti motika. Za saditev manjših rastlin, čebulnic in večjih semen vam bodo prav prišel sadilni klin. S klinom v zemljo naredite luknjo, v katero položite čebulico, seme ali rastlino, z rokami zasujete z zemljo in jo učvrstite s pritiskom dlani. Za večje čebulnice potrebujete poseben sadilni klin, ki je na pogled podoben manjšemu kovinskemu vedrcu brez dna s trdnim ročajem. Delo na vrtu pa vam bo še kako olajšala samokolnica, saj boste z njeno pomočjo z enega konca vrta na drugega prevažali razna gnojila, prst, odpadke, pesek, kamenje, kompost in druge težke predmete. V kolikor imate le manjši vrtiček na balkonu, seveda večino naštetih orodij ne potrebujete, vsekakor pa vam bodo prav prišle rokavice, manjše grablje, lopatka in manjša motika. Za zalivanje lahko uporabljate zalivalko ali pa si omislite, če bi radi imeli večji vrt, posebne zalivalne sisteme. Dobro je imeti tudi kakšno vedro ali košaro, ki vedno prav pride, pa tudi kramp in kakšen srp ali vrtno koso, seveda pa lahko v vrtnih centrih najdete še malo morje najrazličnejših vrtnarskih pripomočkov in strojev, ki vam bodo delu na vrtu sicer močno olajšali, a pred nakupom raje dobro premislite, ali jih res potrebujete.

Za začetek bo dovolj, da imate osnovno orodje in pripomočke, vse ostalo lahko kasneje glede na potrebe in možnosti dokupite. Najbolje je, da se po nakup odpravite v kakšen vrtni center ali specializiran trgovski center s pripomočki za dom in vrt, saj boste tam našli vse na enem mestu

Semena, sadike, zemlja, zaščita, gnojila …

Poleg orodja in ustrezne opreme boste seveda potrebovali tudi zemljo oziroma substrat. Količina je odvisna od velikosti vrta, cene pa se gibljejo nekje med 8 in 12 evri za 70 litrov veliko embalažo. Da bi vzgojili zdrav in močan pridelek, morate pripraviti dobro zemljo, zato se pred nakupom posvetujte s kakšnim strokovnjakom ali izkušenim vrtičkarjem.

Ko boste izbirali vrtnine za domači zelenjavni vrt, se odločite za tiste, ki vam pri vzgoji ne bodo delale preveč težav. Začnete lahko z osnovnimi kot so bučke, solata, paradižnik, korenček, redkvica, nizek fižol, vmes posadite še nekatera zelišča, na primer šetraj, baziliko in peteršilj. Z vrečko semen, seveda je najbolje izbrati ekološko pridelana, boste odšteli do 3 evre, lahko jih dobite že za manj kot 1 evro.

Nekatero zelenjavo lahko vzgojite iz sadik, ki jih v vrtnih centrih dobite za okoli evro ali dva za kos, lahko zanje povprašate tudi pri sosedih ali prijateljih, ko boste že bolj vešči vrtnarjenja, pa jih boste lahko vzgojili kar sami. Vzgoja domačih sadik je namreč enostavnejša, kot si predstavljate, potrebujete le nekaj izkušenj, nasvetov in dobre volje. Piko na i zdravemu pridelku dodajo sredstva za zaščito pred škodljivci ter gnojila, ki jih lahko dobite v različnih oblikah, cene pa se gibljejo nekje med 3 in 10 evrov na embalažo, odvisno od velikosti in namena.

Delo na vrtu je že samo po sebi sproščujoče, največje veselje pa prinaša zdrav in bogat pridelek.
Delo na vrtu je že samo po sebi sproščujoče, največje veselje pa prinaša zdrav in bogat pridelek. FOTO: Thinkstock

Zavihajte rokave in se lotite dela

Ko si boste zagotovili ustrezen prostor za vaš zelenjavni ’raj’ ter vso potrebno opremo, lahko začnete z delom. Gredice je sicer najbolje pripraviti že jeseni, a vendarle se velikokrat zgodi, da se vrtičkarji tega opravila lotijo spomladi. Zemljo lahko prelopatite ali pa jo z vilami oziroma kakšnim drugim podobnim vrtnim orodjem nežno prerahljajte, dodajte ustrezno gnojilo, pograbite, začrtajte gredice in če je vreme naklonjeno, začnite s setvijo. Pomembno je, da ne obdelujete mokre zemlje. Če so tla dovolj topla, lahko prve setve opravite že marca, večino pa aprila in maja. Lahko si kot rečeno vzgojite ali priskrbite tudi sadike. Če niste prepričani, kdaj je čas za setev posamezne zelenjadnice, povprašajte koga, ki že ima vrt ali pa si pomagajte s setvenim koledarjem.

To so zgolj osnovni napotki, kot rečeno pa boste ogromno koristnih informacij na spletu, na raznih forumih, pri prijateljih, ljubiteljskih vrtnarjih ali pa se z vprašanji obrnite na kakšnega strokovnjaka. Največ vrtnarskega znanja pa boste seveda dobili iz lastnih izkušenj. Če se vam morda zdi, da vam bo delo na vrtu vzelo preveč dragocenega časa, brez skrbi. Na začetku boste res morali vložiti nekaj energije in uric, a verjemite, ni bolj koristno porabljenega časa. Kot prvo boste na svežem zraku, kot drugo je vrtičkanje izjemno sproščujoče, največje zadovoljstvo pa bo prinesel zdrav in obilen pridelek. Tako boste imeli svežo zelenjavo vedno pri roki. Pa veliko užitkov na vrtu!

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
ISSN 2630-1679 © 2024, Dominvrt.si, Vse pravice pridržane Verzija: 854