Za njimi so nato prišle male bučke z malce eksotičnim imenom zuchinni, ki se uporabljajo predvsem v mediteranski kuhinji. V zadnjem letu ali dveh pa so trend velike, živooranžne hokaido buče, iz katerih pripravljamo okusne juhe in omake. Bolj kot modi je seveda pomembno, da sledite svojemu okusu.

Sejanje

Buče na prosto sejemo v začetku maja. Izberimo sončno mesto, najraje kup, ki smo ga prej izdatno pognojili s hlevskim gnojem ali kompostom. Predvsem manjše, plezajoče vrste lahko posejemo neposredno ob ograjo komposta; tako bodo imele dovolj hranilnih snovi, ograja pa bo služila kot ogrodje, po katerem bodo plezale rastline. Sejemo 3-5 cm globoko. Če bomo zasejali večjo gredo buč, jih sejmo na razdalji približno 1 x 1,5 m, v manjšem zelenjavnem vrtu, kjer bo dovolj nekaj ’kupov’ buč, pa po občutku.

Rast in pridelek

V času rasti buče ne potrebujejo posebne nege, le redno zalivanje neposredno v zemljo, se pravi ne po listih in plodovih. Če ne želimo, da bi bili plodovi umazani, rastline podložimo s slamo, ki bo hkrati poskrbela za ohranjanje vode v tleh.

Pobiranje pridelka je odvisno od same vrste buče in od tega, kako velike plodove želimo. V okusnih bučkah bomo lahko uživali vse od sredine poletja pa do pozne jeseni. Buče, še posebno hokaido, namreč lahko uspešno shranjujemo v kleti ali drugem suhem in hladnem prostoru. Lahko pa jih seveda tudi predelamo in jih za ozimnico shranimo kot juho, marmelado ali v zamrzovalniku, narezane na koščke.