Ko razmišljamo o tem, kaj bomo spomladi dali na vrt, pomislimo tudi na zelišča, ki pa jih lahko gojimo že zdaj na notranji topli in sončni kuhinjski polici. Če vam do zdaj niso uspevala, ne obupati, preberite si, na kaj morate biti pozorni.

Ne zalivamo jih pravilno

Rastline imajo rade vodo, a v njej ne želijo 'plavati'. Odvisno je tudi, katero zelišče imate doma, saj niso vsa enako 'žejna'. Bazilika, rožmarin, timijan, koper in origano imajo na primer raje bolj suho zemljo, medtem ko peteršilj, drobnjak in žajbelj bolje uspevajo v nekoliko bolj vlažni zemlji. Ker je zalivanje poleg gnojenja odločilen del vzgoje zelišč, je priporočljivo upoštevati že nekaj zlatih pravil. Sveža voda ni najbolj idealna, za zalivanje je bolj primerna deževnica ali postana voda. Namesto da jih zalivamo večkrat po malo, jim raje vodo zagotovimo redkeje in takrat obilno. Rastlin nikar ne prhamo po listih, vodo dodajamo počasi in naravnost v zemljo toliko časa, dokler na podstavku ne opazimo odvečne vode. Poleti, ko so temperature visoke, je najbolje vodo v podstavku kar pustiti, v hladnejšem obdobju pa jo odlijemo. Idealen čas za zalivanje je zjutraj in zvečer, ko so korenine bolj dovzetne za vlago. Kdaj točno je čas, da dodamo novo vodo, ugotovimo tako, da preverimo vlažnost substrata. Če je ta suh okoli dva centimetra globoko, je čas za novo dozo vode. V kolikor se odločimo v enem loncu ali koritu gojiti več različnih zelišč, pazimo, da skupaj posadimo takšne s podobnimi potrebami.

Ne zagotavljamo jim dovolj svetlobe

Zelišča potrebujejo ustrezno količino svetlobe, a ne vsa enako. Majaron, timijan, bazilika, šetraj in origano na primer potrebujejo veliko direktnega in močnega sonca, da razvijejo intenzivne okuse, medtem ko meta, drobnjak in peteršilj dobro uspevajo tudi v legah z manj sončne svetlobe. Če zelišča gojimo na okenskih policah, načeloma dobijo dovolj svetlobe le z ene strani, zato jih pogosto obračajmo. Seveda lonce z zelišči postavimo na tisto okensko polico, ki dobi največ sončne svetlobe.

Ne obrezujemo jih

Da, tudi zelišča moramo obrezovati, predvsem tista, kjer uporabljamo mlade liste, saj na ta način spodbudimo tvorbo in rast novih listov. Tistim zeliščem, ki cvetijo, moramo redno odstranjevati cvetna stebla, da ne cvetijo, sicer pa cvetove odrežemo, ko odcvetijo. Na ta način preprečimo tvorbo semen in spodbujamo rast zelenih delov. Redno moramo odstranjevati tudi neželene poganjke, ki se močno razraščajo. Na splošno pa lahko rečemo, da rast spodbudi predvsem spomladansko obrezovanje.

Ne zagotavljamo jim ustreznih hranil

Ni vsaka zemlja dobra za vsako rastlino, v tem ni nobenega dvoma. Za zelišča je najbolj priporočljiva mešanica šote ali njenih nadomestkov (humusa iz mletega lubja, komposta). Zelo dobrodošla je mineralna podlaga, ki jo zelišča naravnost obožujejo. Zemlji tako dodamo okoli 30 odstotkov črepinj pečene gline ali granuliranega plovca. Glina v zemlji omogoča boljši pretok vode in hranljivih snovi skozi substrat. Nikakor pa ne smemo pozabiti na gnojenje, ki je poleg vode in svetlobe ključno za uspešno rast zelišč. A tu velja pravilo ’manj je več’. Večina zelišč namreč dobro uspeva že ob zmernem gnojenju. Najbolje je gnojiti zgodaj spomladi, od avgusta dalje pa ni več smiselno. Če smo zelišča presadili v novo zemljo, jih ni potrebno takoj pognojiti oziroma jim dodajmo le malo gnojila. V trgovini lahko kupimo mineralna gnojila v tekoči obliki ali pa si zelično brozgo pripravimo doma.

Ne vemo, kako zanje skrbeti

Kot rečeno niso vsa zelišča enako zahtevna, zato tudi ni enotnih pravil za gojenje. Priporočljivo se je pozanimati, kakšno skrb potrebuje zelišče, ki smo si ga omislili, predvsem glede zalivanja. Veliko informacij lahko najdemo na spletu ali pa povprašamo kakšnega izkušenega vrtnarja.

Preberite še: