Majhnost hiše, življenje v bloku ali pomanjkanje ročnih spretnosti niso izgovor; z le 9 m2 površine strehe lahko ob vsakem dežju zberemo 60 litrov vode, kar pomeni opazen prihranek za planet (in vaš račun za vodo).

Z zbrano deževnico lahko vodo iz vodovoda popolnoma nadomestimo za:

- zalivanje vrta,
- zalivanje lončnic,
- pranje avtomobila ali kolesa,
- kopanje domačih ljubljenčkov,
- splakovanje WC-ja.

Zbiralniki od nekoč do danes

Enostaven način za zbiranje deževnice so poznali že naše babice in dedki. Namesto da bi se voda s strehe ob dežju stekala v žleb in iz njega v zemljo z drenažo ob hiši, so odtok iz žleba speljali v velik (običajno pločevinast) sod, iz katerega so nato vodo zajemali z vedri in zalivalkami ter z njo zalivali vrt.

No, dandanes lahko zbiranje deževnice uredimo bolj elegantno – v sodu iz umetne mase in s pokrovom, ki preprečuje, da bi se v stoječi vodi zaredili komarji in drug vlagoljubni mrčes.

Primerne sode najdete v vsaki dobro založeni trgovini z gradbenim materialom, z nekaj spretnosti pa si lahko sod za deževnico s pipo, kakršnega vidite na zgornji skici, predelate tudi sami.

Sod s kanglico

Na uporabnost deževnice za zalivanje vrta in cvetlic je s svojim izumom, poimenovanim Drop of Water (Kapljica vode), poskrbel tudi nizozemski oblikovalec Bas van der Veer. Vodni zbiralnik z vgrajeno živozeleno kanglico ob dežju zbira vodo in poskrbi, da za zalivanje uporabljamo deževnico. To je le ena od sodobnejših idej zbiralnikov deževnice, ki nekoliko nakazuje na to, da si lahko skoraj vsak omisli svojo idejo zbiranja dežja. Pomembno je, da ta način zbiranja vode ozavestimo in ga vnesemo v vsakodnevno življenje. No, vsaj v bolj deževnih obdobjih leta.