Evropski energetski trend: zemeljski plin 

Sodobno gospodinjstvo potrebuje ogromno energije, da pokrije svoje potrebe po hlajenju, kuhanju, razsvetljavi, delovanju gospodinjskih aparatov in ogrevanju. Od tega največ energije, skoraj 80 %, porabimo za ogrevanje in pripravo sanitarne vode. Zato je pomembno, kakšen energent uporabljamo, da so ti stroški čim nižji, da je ogrevanje za nas priročno in da ne povzroča prevelikih obremenitev okolja. Ravno zato ima med različnimi viri energije pri končnih uporabnikih v gospodinjstvih Evropske unije zemeljski plin najvišji delež, ki znaša kar 32 odstotkov. 

Kje porabimo največ energije? 

Ogrevanje 

Pri ogrevanju je izbira energenta vezana predvsem na to, kakšne možnosti so na voljo posameznemu gospodinjstvu in kje je objekt, ki ga je treba ogrevati. V Evropi tako energija, porabljena za ogrevanje prostorov, najmanjši delež zaseda na Malti (20,4 %), Portugalskem (28,2 %) in v Španiji (43,1 %). Najvišji delež pa v Luksemburgu (78,7 %), Belgiji (73,5 %) in Estoniji (72,7 %). V Sloveniji se ta delež giblje okrog 61,2 %, kar nas uvršča med države, kjer je potrebnega veliko ogrevanja, saj kurilna sezona traja od 6 do 8 mesecev. Kurilna sezona se namreč začne tretji dan, ko je zunanja temperatura v drugi polovici leta ob 21. uri tri dni zapored nižja ali enaka 12 °C. Konča pa se tretji dan, ko je zunanja temperatura v prvi polovici leta ob 21. uri tri dni zapored višja ali enaka 12 °C.  

Iz časov, ko je bilo kurilno olje še izjemno poceni, je ostalo še veliko gorilnikov in uporabnikov, ki za proizvajanje toplote prisegajo na ta način ogrevanja. Tisti, ki imajo v lasti dovolj svojega gozda, navadno prisegajo na kurjavo z lastnimi drvmi, ki se uvrščajo med obnovljive vire energije. Zaradi tega je skoraj ena tretjina virov energije in odpadkov pri ogrevanju gospodinjstev obnovljivih. Zlasti je ta delež visok v državah z veliko gozda. Najbolj priljubljen med vsemi energenti pa je zemeljski plin. Za ogrevanje ga uporablja 38 % evropskih gospodinjstev. V Nemčiji, ki je znana po svoji zeleni usmerjenosti, je ta delež celo višji, saj se polovica gospodinjstev ogreva z zemeljskim plinom. V Sloveniji je delež uporabe zemeljskega plina za ogrevanje okoli 12 %, vendar narašča.  

Priprava tople sanitarne vode 

Naš način življenja zahteva uporabo tople vode čez ves dan. Niti predstavljati si ne znamo, da bi si roke umivali z mrzlo vodo, in nikakor nismo pripravljeni, da bi nam tople vode zmanjkalo pod prho. Ni veliko ljudi, ki imajo čas zjutraj zakuriti peč in ves dan dodajati polena, da bi zvečer imeli toplo vodo, zato se odločajo za udobnejše načine priprave sanitarne vode.  

V Evropi je delež energije, ki ga gospodinjstva porabijo v ta namen, zelo različen: najmanjši je v Luksemburgu (7,6 %), Latviji (8,9 %) in na Hrvaškem (10 %), najvišji pa na Malti (25,4 %), Cipru (23,9 %) in Danskem (21,3 %). V Sloveniji je ta delež 16,8 %. Viri za ogrevanje vode so tako zelo podobni kot za ogrevanje prostorov, pri čemer zemeljski plin zaseda še nekoliko višji delež. 

Kaj torej lahko ponudi zemeljski plin? 

Mednarodne organizacije in globalne energetske družbe napovedujejo, da bo plin do leta 2035 postal eden najpomembnejših energentov v energetski mešanici ter bo prevzel osrednjo vlogo pri pokrivanju energetskih potreb. Zakaj vse več uporabnikov zaupa zemeljskemu plinu in se odloča zanj? 

Kondenzacijski kotel zavzame malo prostora, 

voda se segreva sproti, v tako imenovanem pretočnem grelniku, zato je nikoli ne zmanjka, 

temperaturo sanitarne vode je mogoče hitro uravnavati s pritiskom gumba, 

topla voda priteče skoraj takoj, ko odpremo pipo, 

trenutno ima med energenti najnižjo ceno, 

naložba v menjavo ogrevanja je nizka, 

vrednosti emisij CO2 so nizke, 

uporaba je preprosta, kotli so povezani s termostatom, 

kotle je mogoče daljinsko upravljati prek mobilnih telefonov, 

priklop na omrežje je mogoč v 82 slovenskih občinah. 

Primerjava stroškov 

Ker sta zemeljski plin in elektrika v gospodinjstvih zelo pomembna energenta, bo zanimivo primerjati njuno ceno. V tretjem četrtletju lanskega leta je bila cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce 5,6 centa/kWh z vsemi davki in dajatvami. Cena električne energije za gospodinjstva je bila v enakem obdobju bistveno višja – kar 17,3 centa/kWh z vsemi davki in dajatvami. Zato ni nič čudnega, da se v Sloveniji elektrika uporablja večinoma samo za razsvetljavo, gospodinjske aparate in deloma za kuhanje. Za večji del energetskih potreb, predvsem za ogrevanje, pa raje uporabljamo druge vire. 

Cena ogrevanja na zemeljski plin je sestavljena iz cene plina, trošarine, ekološke takse in cene za uporabo omrežja, ki je odvisna od posameznega distributerja. Seveda ne smemo pozabiti še na DDV. 

Stroški ogrevanja se po namestitvi plinske naprave lahko znižajo do 70 odstotkov zaradi nižje cene in manjše porabe energenta. Porabo zemeljskega plina uporabniki plačujejo za nazaj in po obrokih. 

V 10 letih obratovanja zagotavlja uporaba zemeljskega plina najvišje prihranke v primerjavi z drugimi energenti. V primerjavi z njimi pa je mnogo ugodnejša tudi začetna naložba, ki se lahko povrne v pičlih 3 letih.  

Prihranki pa niso omejeni samo na enodružinske hiše, pač pa praksa kaže, da lahko stroške občutno znižajo tudi stanovanjski bloki in posledično vsako posamezno stanovanje v njih. Če si na primer ogledamo stanovanjske bloke v Polju: stroški ogrevanja so se v kurilni sezoni 2014/15, ko je ogrevanje prvič potekalo na zemeljski plin, znižali za približno 40 odstotkov.  

 Kaj potrebujemo za prehod na zemeljski plin? 

Priključitev na zemeljski plin je izvedljiva v 82 slovenskih občinah, ki imajo delujoče plinovodno omrežje. To s plinom oskrbuje že več kot 135.000 odjemalcev. Najpreprosteje lahko informacije o možnosti priklopa preverite na spletni strani.  

Na zemljevidu poiščite svojo občino, 

s seznama izberite lokalnega ponudnika (operaterja) zemeljskega plina, 

ponudniku pošljite povpraševanje. 

Ko je vaš dom opremljen s priključkom za zemeljski plin, potrebujete samo še sodoben plinski kondenzacijski kotel za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. Plinsko ogrevanje s kondenzacijsko tehnologijo spada med stroškovno najugodnejše, najvarčnejše in tehnološko najbolj izpopolnjene ogrevalne sisteme.  

Sodobna plinska kondenzacijska peč deluje v nižjem temperaturnem režimu, zaradi česar so toplotne izgube peči in toplotne izgube z odvedenimi plini minimalne v primerjavi s klasičnimi napravami. Kondenzacijska peč skoraj v celoti izkoristi toploto iz dimnih plinov in jo pretvarja v ogrevalno toploto. Prav tako so plinske kondenzacijske peči preizkušene in zanesljive, stroški njihovega vzdrževanja nizki, življenjska doba pa dolga.  

Plinska peč zavzema malo prostora in je lahko nameščena v kleti, pritličju ali v mansardi. Pri dobavi zemeljskega plina prek plinovoda ne potrebujete rezervoarja za shranjevanje goriva, kar omogoča dodaten prihranek prostora. 

V plinovodno omrežje se poleg zemeljskega plina že dodajajo tudi drugi plini, kot je biometan, ki je po sestavi zelo podoben zemeljskemu plinu. Zaradi tega plin prestavlja zeleno prihodnost, saj mednarodne organizacije in globalne energetske družbe napovedujejo, da bo plin do leta 2035 postal eden najpomembnejših energentov v energetski mešanici ter bo prevzel osrednjo vlogo pri pokrivanju energetskih potreb. Pridružite se zadovoljnim uporabnikom po vsej Evropi tudi vi! 

Naročnik oglasa GIZ DZP, g. i. z.