Različne vrste ovojnega papirja, ki jih lahko kupimo v skorajda vsaki najmanjši trgovini, se med seboj ne razlikujejo le po videzu, ampak tudi po sestavi. Izbiramo lahko med plastificiranim, povoščenim papirjem itd., vendar pa povprečen potrošnik na pogled, celo na otip težko loči, za katero vrsto ovojnega papirja gre, kar še dodatno zaplete odlaganje, ko papir odsluži svojemu namenu.

Na ovojnem papirju le redko najdemo oznake glede reciklaže oz. odlaganja, ustrezne razlage pa ne moremo pričakovati niti od prodajalk. Skladno z zakonodajo naj bi bilo na ovojnem papirju označeno (z znaki in z opisom), iz kakšne snovi – materiala je narejen. Imel naj bi tudi označbo za recikliranje, kar pa je v praksi prej izjema kot pravilo.

Okrasne zavijalne folije, pa tudi vrečke, so lahko narejene iz plastike, papirja in tudi iz plastificiranega papirja. Na otip in pogled pa jih zelo težko ločimo. Tudi odlaganje je posebej določeno za vsako vrsto teh izdelkov:

– papir v zaboj za papir,

– plastika v zaboj za plastiko/embalažo,

– plastificirani papir in celofan pa v splošni gospodinjski zabojnik.