Večina ljudi se ne zaveda, koliko plastičnih odpadkov proizvedejo samo v svojih kopalnicah. Točnih podatkov o količini kopalniških odpadkov ni, obstajajo pa nekatere ocene in posamezne raziskave. "Če upoštevamo priporočila zobozdravnikov, se letno na globalni ravni zavrže 23 milijard zobnih ščetk (če pomnožimo število prebivalcev Slovenije s štiri, zavržemo skoraj 8,5 milijona ščetk na leto). V Veliki Britaniji naj bi letno zavrgli 1,8 milijarde plastičnih palčk za ušesa, 10 odstotkov naj bi jih posamezniki odvrgli v straniščno školjko," pravi Katja Sreš iz organizacije Ekologi brez meja. 

Britansko podjetje za recikliranje Recycle Now ugotavlja, da Britanci reciklirajo okoli 90 odstotkov embalaže, ki nastane v kuhinjah, medtem ko reciklirajo zgolj 50 odstotkov embalaže, ki nastane v kopalnici. To pomeni, da kopalniški odpadki predstavljajo 30–40 odstotkov odpadkov, ki pristanejo na deponijah. 

Težava kopalniških odpadkov je, da so večinoma izdelani iz plastike za enkratno uporabo, poudarja Sreševa. "Tudi nekateri izdelki sami vsebujejo namerno dodano mikroplastiko (čistila, kozmetika). Plastika pa je vir hormonskih motilcev, ki prehajajo tudi v naša telesa in povzročajo številne težave. Še posebej velja izpostaviti vlažne robčke – ti niso razgradljivi (izdelani so iz plastike) in jih zato ne smemo odlagati v naravo ali odvreči v straniščno školjko," opozarja. 

Zaradi vse večje okoljske ozaveščenosti in pozivov k zmanjšanju plastike, predvsem tiste za enkratno uporabo, se vse bolj povečuje tudi ponudba bolj trajnostnih in okolju prijaznejših izdelkov. Po drugi strani pa je pandemija covida-19 pomenila še več plastenk, razkužil in čistilnih robčkov, pakirane hrane in navsezadnje zaščitnih mask. 

Kopalnice brez nepotrebne plastike ni tako nemogoče doseči, kot se zdi. "Preprosto – za skoraj vse izdelke že obstajajo okolju prijaznejše alternative. Da bi se izognili mikroplastiki v izdelkih, lahko uporabimo aplikacijo Beat the Microbead. Šampone in čistila lahko kupujemo tudi na rinfuzo – seznam vseh trgovin je na voljo na portalu Manj je več. Tudi higienske izdelke lahko nadomestimo s takšnimi za večkratno uporabo (pralni vložki, pralne plenice, menstrualne skodelice)," svetujejo Ekologi brez meja. 

Pomembno pa je, da ne začnemo na vrat na nos, opozarjajo. "Najprej porabimo, kar imamo, in se postopoma lotevamo prehoda na 'zero waste' alternative." Premislite, katere izdelke uporabljate vsakodnevno, nato razmislite o alternativah ter postopoma nadomeščajte plastične izdelke in proizvode v plastični embalaži s takšnimi iz bolj trajnostnih materialov. "Pri izdelkih s pretečenim rokom uporabe ravnamo v skladu z navodili na embalaži. Običajno sodijo med mešane komunalne odpadke ali med nevarne odpadke. Če je embalaža izpraznjena, pa seveda med embalažo," še opozarjajo Ekologi brez meja.

Poglejmo še nekaj alternativ za plastične izdelke, ki se jih lahko znebite v kopalnici, in s čim jih lahko nadomestite.

Zobne ščetke

Zobna ščetka sicer ni izdelek za enkratno uporabo, a jo je vseeno priporočljivo menjati na vsake tri mesece. To pomeni, da povprečen odrasli v enem letu zavrže najmanj štiri zobne ščetke. Če to preračunamo na družino ali družbo v celoti, hitro pridemo do ogromnih količin plastike, ki jo je težko reciklirati. Ker so premajhne in pretanke, se jih po navadi ne "izplača" reciklirati, zato pogosto pristanejo na odlagališčih. Ena takšna plastična zobna ščetka pa se razkraja kar 400 let, so izračunali raziskovalci. 

Zobne ščetke so po treh mesecih uporabe sicer še vedno uporabne za druge namene. Uporabite jih lahko denimo za čiščenje kopalniških fug in vodnega kamna na težko dosegljivih kotičkih ali pa za čiščenje prahu iz špranj v avtomobilu ali tipkovnici. S staro zobno ščetko lahko očistite tudi blato s podplatov pohodniških čevljev ali škornjev. 

Sicer pa je prva stvar, ki jo lahko zamenjamo v kopalnici, prav zobna ščetka. Zamenjamo jo lahko s takšno iz lesa ali bambusa, med uporabo pa sploh ne bomo opazili razlike. 

Druga možnost, na katero se je treba malce privaditi, a je še bolj ekološka, pa je posebna naravna "zobna ščetka". Gre za leseno paličico iz posebne vrste lesa, imenovanega arak (latinsko Salvadora persica). 

Paličici v arabskih deželah pravijo misvak ali sivak, zaradi svojih antibakterijskih lastnosti pa naj bi preprečevala nastanek zobnih oblog. Na Bližnjem vzhodu jo uporabljajo že približno 7000 let, sodobne študije pa so potrdile, da uporaba zobne ščetke iz lesa drevesa arak pozitivno vpliva na zdravje ustne votline.

Zobna pasta

Zobne paste so običajno zapakirane v plastični ali plastično-aluminijasti tubi. Tovrstno embalažo pa je pogosto težko reciklirati, saj je izdelana iz kombinacije različnih materialov. 

Zobno pasto si lahko pripravite tudi sami iz naravnih sestavin. Potrebujete glicerin, domače tekoče milo, eterično olje poprove mete in jedilno sodo bikarbono. 

Na tržišču se pojavljajo tudi alternative, denimo, zobne tabletke, ki so zapakirane v kartonasti embalaži ali steklenih posodicah. 

Milo

Ključen del higiene je milo, s katerim odstranimo umazanijo ter uničimo bakterije in viruse. Toda še vedno preveč ljudi uporablja tekoča mila, zapakirana v priročno plastično embalažo. Tovrstna pakiranja običajno vsebujejo le okoli 250 mililitrov, to pa pomeni, da povprečna družina na mesec porabi najmanj dve takšni mili. Plastična embalaža pa nato roma v koš za smeti. 

Bolj ekonomično in okolju prijaznejše je, če uporabljamo vedno isti dozirnik (keramičen ali steklen), tekoče milo pa kupujemo v večji embalaži in nato z njim polnimo dozirnik. Številne trgovine že ponujajo tudi tekoče milo na "rinfuzo", tako da lahko tudi na tak način prispevamo k zmanjševanju količine odpadkov.

Še manj odpadkov pa pridelamo, če uporabljamo trda naravna mila. Izdelamo ga lahko tudi sami. 

Dezodoranti

Še en izdelek za osebno nego, ki ga uporabljamo vsakodnevno in s katerim proizvedemo kar nekaj odpadkov, je dezodorant. Dezodoranti v spreju na koncu predstavljajo odpadek, poleg tega pa vsebujejo tudi nekatere škodljive snovi, kot so potisni plini. 

Boljša izbira so dezodoranti v obliki krem, ki so zapakirani v steklenih ali kovinskih posodicah. Po uporabi lahko namreč te posodice znova uporabite ali pa jih enostavno odložite v zabojnik za steklo, tako da jih bodo reciklirali. 

Obstajajo tudi dezodoranti v stiku v kartonasti embalaži. Takšni izdelki po navadi zdržijo več mesecev, na koncu pa ne pridelamo veliko odpadkov oziroma so ti razgradljivi. 

Izdelki za tuširanje

Če želite zmanjšati svoj vpliv na okolje, se postopoma znebite izdelkov v plastičnih posodah, četudi proizvajalci trdijo, da se jih da reciklirati. Danes to ne bi smela biti težava, saj obstaja veliko alternativ tako za gele za tuširanje kot tudi za šampone. 

Klasične šampone lahko nadomestite s trdimi šamponi, ki so pogosto izdelani iz naravnih sestavin in so prijaznejši vašemu lasišču in tudi okolju. Trdi šamponi so bolj koncentrirani in zdržijo dlje časa kot običajni tekoči šamponi v plastenkah. Povprečni tekoči šampon zdrži od 25 do 35 pranj, medtem ko zdrži ena ploščica šampona tudi od 50 do 70 pranj. S tem boste torej tudi prihranili. 

Namesto gela za tuširanje, ki je po navadi pakiran v plastenko, lahko prav tako uporabite trda mila. Nekatera imajo mlete luščine in delujejo kot piling za kožo. Običajni pilingi in geli pa pogosto vsebujejo mikroplastiko, ki je sicer ne vidimo, a vseeno z njo močno obremenjujemo okolje. 

Če ste navajeni, da pri tuširanju uporabljate gobico, jo zamenjajte z naravno spužvo, leseno krtačo ali gobasto lufo. Lufa je izdelana iz posebne vrste buče in je povsem biorazgradljiva. 

Palčke za ušesa

Čeprav so majhne, lahko palčke za ušesa postanejo velik okoljski problem, če pristanejo v naravi, predvsem tiste, ki so izdelane iz plastike. Leta 2017 je po spletu zakrožila fotografija Justina Hofmana. Ta je ujel morskega konjička, ki vleče odvrženo plastično palčko za ušesa. Fotografija je bila močan opomnik na stanje naših oceanov in tudi na naše skupne odgovornosti. 

Dandanes sicer vse več proizvajalcev palčke ponuja v kartonastih škatlicah, vse pogosteje pa so paličice namesto iz plastike izdelane iz papirja. Tukaj torej lahko že zelo hitro preklopimo na alternativo brez plastike, ne da bi se nam to poznalo v denarnici ali bi morali spremeniti navade. 

Palčk za ušesa se lahko tudi povsem znebimo. Strokovnjaki celo odsvetujejo njihovo uporabo, saj z njimi ušesno maslo le še bolj potiskamo v notranjost. Če nismo pozorni, pa lahko uho tudi poškodujemo. 

Ušesa lahko relativno dobro očistimo že med tuširanjem, s konico prsta. Na koncu pa jih posušimo še z brisačo. V tem primeru ne potrebujemo nobenih posebnih izdelkov. 

Nega obraza

Pomemben del dnevne rutine pri negi kože so tudi vatirane blazinice, ki prav tako polnijo odlagališča. Pogosto so namreč izdelane iz mešanice naravnih in umetnih materialov, zato jih ne moremo reciklirati. Boljša izbira so 100-odstotno bombažne blazinice, vendar pa zaradi načina pridelave bombaža tudi te niso trajnostna rešitev. Za vzgojo bombaža namreč uporabljajo veliko vode in pesticidov. 

Zato je okolju prijazneje, če uporabljate blazinice iz mešanice bambusovih in bombažnih vlaken, ki jih lahko perete in so za večkratno uporabo. Majhne krpice lahko izdelate tudi sami iz brisače za obraz. 

Pri ličilih, kremah in drugih izdelkih za obraz je dobro, če posegate po blagovnih znamkah, ki uporabljajo naravne sestavine iz ekološke pridelave in ki skrbijo, da je tudi njihova embalaža okolju prijazna. Nekateri proizvajalci spodbujajo recikliranje tudi s tem, da jim lahko vrnete prazno embalažo. 

V skrajnem primeru pa lahko povsem preklopite na naravno kozmetiko, bodisi tako, da kupujete pri manjših ekoloških proizvajalcih, bodisi tako, da si kreme, olja in druge izdelke za nego kože izdelate sami. 

Higienski vložki

"Vsaka ženska naj bi v svojem življenju porabila 11.000 oziroma 200 kilogramov higienskih izdelkov za enkratno uporabo," pravijo Ekologi brez meja. Od tega velik del predstavljajo higienski vložki. Ženska med menstruacijo v povprečju uporabi štiri higienske vložke na dan. To pomeni približno 20 vložkov na mesec in je ogromno, če pomislimo, da se ti izdelki v okolju razgrajujejo 500 let. 

Tudi v tem primeru je prvi korak za zmanjšanje količine plastike ta, da izberete takšne vložke, ki ne vsebujejo plastike. Še boljše je, če se navadite na menstrualno skodelico. Sprejemljiva alternativa so tudi menstrualne spodnje hlačke, vendar ima veliko žensk pri tej izbiri pomisleke.