S pomladjo prihaja tudi čas dela na vrtu, vrnih zabav in piknikov, za malčke pa čas igranja v peskovniku in raziskovanja zelenega kraljestva okoli hiše.

Ne pozabite se pozanimati o tem, kaj raste v vašem vrtu in v vrtovih vaših sosedov - med lepoticami, ki krasijo naše vrtičke, je namreč marsikatera strupena ali celo smrtno nevarna.

Najbolj zapeljiva in graciozna okrasna roža, ki nas s svojo lepoto tako očara, da niti ne pomislimo na strupenost njenih cvetov, je oleander (Nerium oleander). Vsi deli tega grma z lepimi cvetovi, ki so najpogosteje roza ali bele barve, so izjemno strupeni, najbolj nevarni pa so majhnim otrokom.

Že majhne količine zaužitih listov ali drugih delov oleandra lahko povzroči smrt. Po zadnjih statističnih podatkih je v ZDA umrlo več kot 800 ljudi zaradi zastrupitve s to rastlino. Za Slovenijo podatkov nimamo.

Smrtno nevarno je tudi zaužitje listov tise (Taxus). Drevo ali grm z nesmolnatim trdim lesom je pogosto okrasno drevo na vrtih in v parkih. Seme, ki se razvije iz ženskega cveta je skoraj do vrha obdano z mesnatim rdečim ovojem, kar je prava posebnost, saj imajo ostali naši iglavci olesenele storže. Strupena je celotna rastlina, z izjemo rdečega osemenja.

Tisa se pogosto pojavlja tudi kot sajena vrsta ob hišah, včasih celo kot živa meja. Kot zanimivost pa naj povemo, da so v ZDA iz lubja tamkajšnih tis uspeli izločiti snov, ki pomaga pri zdravljenju rakavih obolenj.

Pred nekaj leti se je med slovenskimi vrtnarji pojavil še en hit - grm z velikimi, visečimi trobentastimi cvetovi in bodečimi, kumaram podobnimi plodovi, ki zaradi svoje velikosti in bujnosti postane atrakcija prav vsakega vrta. Angelska trobenta ali navadni kristavec (Datura stramonium L.) je resnično čudovita okrasna rastlina, a žal tudi zelo strupena.

Praktično cela rastlina vsebuje strupe, ki že v majhnih količinah lahko povzročajo močne halucinacije, v malo večjih pa odpoved dihalnega sistema in smrt.

Če nadaljujemo - med rastline, s katerimi moramo ravnati previdno, spadajo tudi rododendron (Rhododendron), narcise (Narcissus) ter ricunus (Ricinus communis).

Za vse tiste, ki radi nabirate šmarnice (Convallaria majalis) in teloh (Helleborus niger), pa še ena informacija: obe rastlini sta zelo strupeni, če ju zaužijemo. Šmarnica cveti ravno v maju oziroma šmarnu in je strupena rastlina, ki vsebuje učinkovine z delovanjem na srce.

Sicer velja za eno od najstarejših rastlin ljudskega zdravilstva, prašek iz njenih korenin pa so včasih uporabljali tudi v farmaciji. Nekateri menijo, da je nevarno že, če imamo omamno dišeč šopek šmarnic v vazi zraven postelje, drugi spet, da so takšne zgodbe iz trte zvite. Strupeni so vsi deli rastline.

Do zastrupitve pri otrocih pride najpogosteje, če so sesali sveže natrgane peclje ali pili vodo iz vaz, v katerih so stale šmarnice. Prav tako je s telohom, ki je zelo strupen. Seveda nas pogled nanj ne bo zastrupil, pazimo pa kljub vsemu, da si po nabiranju dobro umijemo roke.

In za konec: po prebranem nikar ne mislite, da na vas iz vseh koncev vrta in narave prežijo strupene nevarnosti.

Regrat, rman, trobentice, vijolice, hren ... okoli nas je tudi spomladi ogromno užitnih ali celo zdravilnih rastlin, iz katerih lahko pripravimo okusne spomladanske solate.