Hiša v ruševinah, kot so jo poimenovali, je delo mladih latvijskih arhitektov, ki delujejo pod imenom NRJA – No Rules, Just Architecture (Nobenih pravil, le arhitektura).

Načela iz svojega imena so se mladi arhitekti držali tudi pri tem projektu. Pisana in nepisana pravila arhitekture namreč zapovedujejo prenovo in vzdrževanje uglednih, estetsko všečnih ali zgodovinsko pomembnih stavb, medtem ko tiste manj znamenite največkrat načenja zob časa, dokler jih do konca ne porušijo novi lastniki, ki si na njihovem mestu postavijo novo, moderno bivališče.

A vsi vemo, da nas največja presenečenja čakajo, kadar se pravil ne držimo, kar gotovo velja tudi za hišo v ruševinah.

Enkratna družinska hiša Une in Andrisa Vitolinsa stoji v kraju Saka ob Baltskem morju na zahodu Latvije v zavetju več kot stoletje starih zidov tipičnega latvijskega skednja iz 19. stoletja.

Stavba harmonično združuje staro lupino s sodobno notranjostjo. Arhitekta Uldis Luksevics in Martins Osans sta za glavno vodilo pri svojem delu vzela idejo o kontrastu med močnim, mrzlim vetrom z morja in toplino družinskega življenja.

Nasprotje surovosti narave in domačnosti družine sta v arhitekturo prenesla kot soočenje materialov – stoletja starega grobega kamna, ki obdaja popolno gladkost novih steklenih sten. Moderna gradnja tu ne poskuša presegati tradicije, ki jo simbolizirajo napol porušeni starega skednja, ampak počiva v njegovem varnem zavetju.

Vsi prostori hiše se nahajajo na nivoju zemlje, torej v pritličju, streha pa je zasnovana kot pohodna terasa s pogledom na bližnje zelenje in morje v daljavi.

Udobno ugnezdena med zidove, ki jo ščitijo pred neželenimi pogledi in mrzlimi vetrovi, hiša v ruševinah svojim prebivalcem na 200 kvadratnih metrih hkrati ponuja udobje modernega življenja ter spokojnost neokrnjene narave.

Na mestih, kjer so bili kamniti zidovi delno ali v celoti porušeni, jih danes nadomešča bodisi gladek beton, ki se ne trudi posnemati značilnosti tradicionalne gradnje in jo tako s svojo enakomernostjo še poudarja bodisi steklo.

Poleg hiše znotraj starega zidovja počiva še prijeten atrijski vrt, ki skozi steklene panele, ki delno nadomeščajo porušene dele zidovja, omogoča razgled na lepote okoliške narave.

Hiša v ruševinah z naravo ni povezana le preko razgleda, ampak tudi preko naravi prijazne filozofijie, ki je vodila celtono obnovo. Arhitekti NRJA so se namreč pri prenovi posluževali sodobnih gredbenih postopkov in uporabe tehnologij, ki hiši zagotavljajo veliko energetsko učinkovitost.

S pasivnimi solarnimi stenami, odličnim izkoristkom naravne svetlobe in sodobnimi, energetsko varčnimi inštalacijami in lučmi je hiša svetel primer zelene arhitekture, za kar so NRJA arhitekti leta 2006 prejeli prestižno Nagrado za najboljšo tehnologijo (Best Technology Award) na tekmovanju revije Interior Digest Magazine.

Poleg tega je bila hiša v ruševinah še večktat opažena kot primer dobre prakse – leta 2005 so jo nagradili z veliko nagrado za latvijsko arhitekturo (Gran Prix for the Latvian Architecture Prize), leta 2007 pa je bila nominirana za nagrado Mies van der Rohe.