"V zadnjih dneh beležimo več primerov mačje kuge pri necepljenih mucah (mladičih in odraslih) s povsem različnih lokacij po vsej Sloveniji, zato opozarjamo, da svoje živali pravočasno cepite proti kužnim boleznim. Bolezen smo zaznali tudi pri izključno notranjih necepljenih mucah, pri čemer se je vnos virusa verjetno zgodil s prenosom s čevljev ali obleke lastnikov. Kot je videti, je v teh dneh virusa v okolju res veliko," opozarja Mačja hiša, društvo, ki s posamezniki in veterinarji skrbi za varno življenje mačk v Sloveniji.

Poudarjajo tudi, da obolelim žal ne morejo vedno pomagati – raven smrtnosti je visoka, prav tako lahko mačja kuga na živali pusti trajne posledice, zato pozivajo vse, naj se takoj obrnejo na veterinarja, če opazijo, da ima mačka znake kuge. Poleg tega poudarjajo, da je zaščita živali res preprosta, saj obstajajo učinkovita cepiva proti tej bolezni.

Zelo nalezljiv virus mačje panlevkopenije, ki je običajno imenovan tudi mačja kuga, povzroča smrtno nevarno virusno bolezen v populaciji mačk. Mačji parvovirus namreč močno prizadene bele krvne celice v telesu, predvsem celice v črevesnem traktu, kostnem mozgu in koži, to pa pomeni, da virus ubije vse obrambne celice telesa. Tako je mačka izpostavljena tudi drugim okužbam, tako virusnim kot bakterijskim. Ker pa so napadene tudi rdeče krvne celice, lahko ta virus povzroči tudi anemično stanje. 

Pri necepljeni populaciji je tako panlevkopenija ali mačja parvoviroza ena najsmrtonosnejših mačjih bolezni. Poleg tega je virus zelo odporen in lahko v kontaminiranih okoljih preživi leta  in leta, zato veterinarji poudarjajo, da je cepljenje najboljša razpoložljiva preventiva. 

Tveganje za razvoj hudih simptomov bolezni je največje pri mladičih, starih od dveh do šestih mesecev, pa tudi pri brejih mačkah in mačkah z oslabljenim imunskim sistemom. Pri odraslih mačkah se panlevkopenija običajno pojavi v blagi obliki in je lahko celo neopažena, to pa tudi pomeni, da okužena mačka virus prenaša naprej. 

Mladiči lahko virus dobijo že v maternici ali z materinim mlekom, če se je okužila breja ali doječa mačka. Na splošno pa napoved ni dobra za mladiče, ki so bili virusu izpostavljeni že v maternici. Virus lahko v mačje telo vstopi skozi prebavila ali nosno votlino, virus pa se po navadi prenaša z neposrednim stikom z okuženo živaljo in njenimi izločki – v urinu in blatu je lahko tako prisoten še šest tednov po tem, ko je mačka že okrevala. 

Virus se lahko obdrži tudi na vaših rokah, obleki in čevljih. Okužene so lahko tudi postelje, odeje in kletke za mačke. Prenašalci naj bi bili tudi bolhe in ostali insekti.

Ob sumu na mačjo kugo mačko takoj peljemo k veterinarju!

Virus se tako najprej razmnožuje v vratnih bezgavkah in mandljih ali v prebavilih (zmanjša se absorpcija hranilnih snovi), odvisno od vstopnega mesta. Virus se nato po limfnem in krvnem sistemu razširi po vsem telesu. Poznamo več tipov bolezni, če ima mačka perakutno obliko, lahko smrt nastopi že v 12 urah – zaradi hitrega delovanja virusa nastopi septični šok, zniža se telesna temperatura, sledita koma in smrt.

Če ima mačka akutno oziroma počasnejšo obliko mačje kuge, pa se najprej pojavi zelo visoka temperatura, celo do 41 stopinj, ki jo spremljata pomanjkanje apetita ter nezanimanje za okolico – za mačke je značilno, da se zavlečejo v kakšen skrit kotiček. Zaradi izgube apetita začnejo izgubljati težo, čez nekaj dni se pojavi tudi bruhanje, v katerem so lahko sledi žolča (rumenkasta tekočina). Zaradi vsega tega nastopi tudi huda dehidracija. Kasneje se lahko pojavi driska, v kateri so sledi krvi in žolča, mačka čuti tudi močne bolečine v trebuhu.

Ker oslabljeno telo napadejo tudi drugi virusi ali bakterije, se lahko v gobčku pojavijo razjede, pojavi se lahko tudi zlatenica (koža in oči se obarvajo rumeno zaradi bilirubina, žolčnega barvila v poškodovanih jetrnih celicah ali rdečih krvničkah). Vse to vodi v polkomo, ko se pojavi tudi znižana telesna temperatura, sledi pogin, vendar veterinarji dodajajo, da živali, če preživijo več kot pet dni, po navadi okrevajo, toda okrevanje je zelo dolgotrajno. 

Če se mačka okuži, moramo vse predmete in prostor, v katerem je bila bolna mačka, temeljito razkužiti! V mislih imejte tudi, da lahko virus v okolju ostane vsaj še eno leto po izbruhu, zato poskrbite za cepljenje ostalih mačk ali morebitnih novih mačjih prišlekov. Cepljenje je namreč najučinkovitejša (98-odstotno učinkovita) zaščita pred mačjo kugo.