V lanskem letu je bila prva zapuščena žival, ki so jo prejeli v zavetišču Battersea v Londonu, osem tednov star kuža Ronnie. Drugega januarja ga je v zavetišče pripeljala ženska, ki je kužka dobila za božično darilo od svojega nekdanjega partnerja. Ko sta se s partnerjem kmalu po praznikih razšla, psa ni želela več imeti oziroma zanj ni mogla več skrbeti.

Žival ni darilo, pred prazniki poudarjajo v Društvu za zaščito živali (DZZŽ) Ljubljana. Tudi v Sloveniji namreč pogosto ljudje svoje bližnje obdarujejo z novim hišnim ljubljenčkom. A to je zelo nespametno. Domača žival je namreč velika odgovornost, ne pa božično ali novoletno darilo, opozarjajo v društvu. "Žival je živo bitje in je kasneje ne moremo kar tako zamenjat kot kakšne čevlje v trgovini," pravi Matic Lenko, vodja Zavetišča Zonzani.

Koliko živali, ki so bile podarjene za darila, se znajde v zavetiščih, je težko oceniti. Ljudje namreč ne povedo vedno, da so žival dobili v dar, ko jo prinesejo. "Letno beležimo do pet živali, oddanih v zavetišče, ki so bile sprva namenjene kot darilo (za rojstni dan, božič, novo leto). Največkrat povedo, da so se sedaj vrnili v ustaljeno življenje, torej so zopet nazaj v službah in otroci v šolah, popoldan imajo tudi druge aktivnosti in sedaj je zmanjkalo časa za oskrbo živali. Največkrat gre za kužke, muce, morske prašičke, kunce in druge male domače živali," pravijo v Zavetišču za zapuščene živali Horjul. Opažajo tudi takšne primere, kot se je zgodil v Angliji: "Velikokrat se zgodi tudi, da nekdo prejme žival kot darilo od partnerja, po razhodu pa jo želi oddati v zavetišče."

V zavetišču Horjul vsako leto opažajo tudi povečano število klicev v času pred božičem pa vse do novega leta. Nekateri kar izrecno povedo, da iščejo pasjega ali mačjega mladiča za pod smreko. "Pri tovrstnih razgovorih opažamo, da gre velikokrat za neko hipno odločitev ali iskanje darila v zadnjem hipu," pravijo v zavetišču. Zato takšne posvojitve odločno zavračajo. "Zagotovo pa je to tudi ena od stvari, zaradi katere med prazniki ustavimo posvojitve, da ne bi slučajno katera od naših živali končala kot darilo," so še pojasnili.

"Zagotovo lahko vemo, da je žival kot neželeno ali naveličano darilo, če ga skrbnik (lastnik) preda v zavetišče in tak razlog tudi zapiše v izjavo. Takšnega primera sicer ne beležimo, v kakšnih primerih pa pomislimo. Pogostejši pa so klici predvsem za druge hišne živali, kot so pritlikavi kunci, budre, podganice, miške, sobne ptice, kateri so bili kupljeni otrokom za darilo, a so se jih ti naveličali. Ker je oddaja živali v zavetišče plačljiva, skrbniki te živali sami oddajajo novim posvojiteljem. Pri psih in mačkah je takšnih primerov veliko manj, jih praktično ne beležimo," pa pravi Marko Oman, vodja Zavetišča za zapuščene živali Ljubljana. Tudi Oman opozarja, da žival ni in ne more biti darilo, še najmanj pa darilo otroku. "Ker žival ni igrača, ni stvar, je živo, čuteče bitje, ki ima svoje potrebe. Žival je sprejemljiva kot darilo le v primeru, če obdarimo samega sebe in se ob tem zavedamo odgovornosti skrbi za izbrano žival," pravi.

Žival naj za bodočega skrbnika nikoli ne bo presenečenje, poudarjajo v DZZŽ. Odločitev, da bomo v svoj dom sprejeli novega člana družine, mora biti temeljito premišljena. "Se srečujemo s primeri, ko v pasji šoli rečejo, da živali niso načrtovali, ampak so jo dobili za darilo in zdaj ne vedo, kaj bi s tem," pravi Maša Kastelic iz Društva za zaščito živali Ljubljana. S podarjanjem takšnih daril lahko nekoga spravimo v res nehvaležen položaj. "To je odgovornost za nadaljnih 10, 15, 20 let ali celo več let, odvisno od živali. In včasih tega nismo pripravljeni sprejeti, nismo pripravljeni spremeniti načina življenja, ki ga takšna odgovornost zahteva, nismo finančno pripravljeni, nimamo časa, ali pa se nam preprosto ne da s tem ukvarjati. In potem ta žival životari z nami ali je zaprta zunaj v pesjaku na verigi in se z njo nihče ne ukvarja in je kakovost življenja lahko za to žival zelo nizka," pravi Kasteliceva.

Kaj pa, če otrok izrazi željo, da bi za božič dobil psa ali mačko? Starši naj se z otrokom pogovorijo in mu pojasnijo, da Božiček živali ne nosi. "Da se Božiček zaveda, da je žival živo bitje in da ni primerno za darilo. Če pa so pripravljeni na to enkrat v prihodnosti, pa lahko rečejo, da se bodo o tem pogovorili po novem letu," pravijo v Društvu za zaščito živali.

Tudi, če se zavestno odločimo za nakup ali posvojitev živali in se o tem pogovorimo z bodočim skrbnikom, ki bi ga radi na tak način obdarovali, v društvu odsvetujejo podarjanje med prazniki. "Prihod v nov dom je za žival stresen dogodek in privajanje na povsem novo okolje, ljudi, morda še druge živali, je naporno kadarkoli v letu. V času praznikov je stres še mnogo večji: ljudje imamo več družabnih dogodkov in živali ostajajo same, vrstijo se obiski in zabave, stres živali pa povečuje še pirotehnika. Prihod v nov dom bo zato mnogo težji, večja pa je tudi verjetnost, da žival na primer ob poku pirotehnike pobegne in se izgubi. Novi skrbnik še ne more poznati vseh navad in strahov živali, ta mu še ne zaupa, hkrati pa tudi ne pozna okolice," še opozarja Kasteliceva.  

V zavetišču v Gmajnicah sicer opažajo, da se povpraševanje po posvojitvah pred prazniki poveča. A ugotavljajo, da je glavni razlog večje število prostih dni, ki jih želijo posvojitelji izkoristiti za spoznavanje in druženje s posvojeno živaljo. Edini način obdarovanja, ki se zdi Omanu sprejemljiv, je, da obdarovanca (polnoletno osebo), ki si sama želi imeti žival in se zaveda vseh dolžnosti do izbrane živali, pripeljete v zavetišče. "Tako, da ves postopek z izpolnjevanjem vprašalnika, izbire živali, podajanja navodil in podpisom pogodbe opravimo z bodočim skrbnikom – posvojiteljem. Oseba, ki pa želi obdariti, pa poskrbi za presenečenje tako, da obdarovanca pripelje v zavetišče in poravna strošek posvojnine. Posvojitev mora biti tehtna, premišljena odločitev, ki zadeva celotno družino in poznane morajo biti vse dolžnosti, odgovornosti," še zaključi Oman.