Les je naravni material, ki ima omejeno življenjsko dobo

Ne glede na to, ali govorimo o lesenem podu na terasi, lesenem vrtnem pohištvu ali lesenih zidnih oblogah – najverjetneje želite, da vaši elementi ohranijo prvotno obliko in trdnost čim dlje časa. Medtem ko lahko na neobdelan les nanesete najrazličnejša kemična sredstva za zaščito, ki poleg tega izboljšajo tudi vizualno privlačnost, pa lahko raje izberete popolnoma naravno tehniko, imenovano shou sugi ban (šu-šugi-ban).

Čeprav so bili primeri shou sugi ban vidni že leta 700 našega štetja, ta tehnika zelo verjetno izvira iz 18. stoletja, ko so na Japonskem na ta način obdelovali predvsem lesene plošče, namenjene zunanji uporabi, da bi bile le-te odporne proti vremenskim vplivom in bi s tem podaljšali njihovo življenjsko dobo. Tradicionalna uporabljena vrsta lesa je bila japonska cedra.

V zadnjih letih se shou sugi ban poleg cedre uporablja tudi na drugih vrstah mehkega lesa za notranjo in zunanjo uporabo. Cenjen je ne le zaradi zaščitnih lastnosti, ki jih daje lesu, ampak tudi zaradi osupljivega videza žganega lesa, ki ga lahko umestimo tako v nekoliko bolj rustikalni stil kot v modernejši slog opremljanja.

Te metode se je lotil tudi priljubljeni pevec, radijski voditelj in medijska osebnost Tim Kores

"Kurim fasado in s tem ohranjam les, da bo obstojen. Takšen les je protipožarno varen, vodoodporen, UV-odporen, insektoodporen itd. Tehnika se imenuje "Shou Sugi Ban". Gre za res staro japonsko tehniko, kako z ognjem ohraniti les, da ne razpade in zdrži še na mnoga leta. Da me preživi. Je pa zelo enostavno. Vzameš kateri koli les ali deske, potem potrebuješ dober gorilnik in plinsko jeklenko. Zjutraj spiješ pol litra kave in akcija (smeh)," pravi Tim, ki les kuri, dokler ne dobi želene patine.

"Lahko čisto malo pokuriš in bo temno rjav, lahko pa ga skuriš do črnega, kot če bi zažgal lazanjo recimo. Jaz želim črno, ker bo moja "Villa Črnica" pač cela črna, zaradi črnic, ki rastejo na Pohorju. In je v bistvu najbolj obstojen način, kako dobiš matirano, črno leseno fasado. Seveda moraš na koncu še pooljiti s kakšnim tikovim in/ali tungovim oljem, potem pa je neuničljiva."

 Z uporabo gorilnika lesu dodamo videz žganega lesa in mu ob tem podaljšamo življenjsko dobo

Shou sugi ban poteka v treh korakih, ki jim ob koncu sledi še premazovanje lesa z zaščitnim oljem. Lesa pred ožiganjem ni potrebno brusiti.  

1. V prvem koraku les z gorilnikom ali drugim pripomočkom, ki oddaja nadzorovan ogenj, ožgemo.  

2. Nato pustimo, da se les popolnoma ohladi.

3. Sledi še brušenje ožganega lesa do želene barve.  

Priporočljivo je, da ga za dodatno zaščito premažemo s tungovim, tikovim ali lanenim oljem za les, ki ga še dodatno utrdi in poskrbi za čudovit, nekoliko ekstravaganten mat zaključek.

Kakšne so prednosti tovrstne obdelave lesa?

Poveča odpornost na vlago. Postopek žganja pusti na površini tanko zoglenelo plast, ki les ščiti pred vdorom vode in preprečuje absorbiranje vlage ter s tem nabrekanje, upogibanje ali gnitje. Ta sposobnost vodotesnosti lesa je še posebej uporabna za elemente, ki so vsakodnevno izpostavljeni vlagi, kot so vrtne klopi ali zunanja lesena tla.  

Preprečuje vdor bakterij in škodljivcev. Shou sugi ban tehnika služi kot okolju prijazen fungicid in pesticid za lesene obloge, talne obloge, ograje in pohištvo za terase. Ogenj, s katerim obdelamo les, poskrbi za razgradnjo celuloze, ki vsebuje hranila, na katerih se razmnožujejo bakterije in žuželke. Brez celuloze postane les 'nezanimiv' za škodljivce, kar preprečuje strukturne poškodbe, povezane z glivami in žuželkami.

Zmanjšuje nevarnost požara. Z razgradnjo celuloze na površini deske ostane trša plast lignina, ki za gorenje zahteva višjo temperaturo plamena in daljši čas izpostavljenosti plamenu. Tako je manj možnosti, da bi les v morebitnem požaru zagorel.