1. Premalo ali preveč hranljivih snovi

Uravnotežen obrok mora vsebovati ustrezno razmerje med beljakovinami, maščobami, ogljikovimi hidrati, vlakninami, vitamini in minerali. V številnih virih lahko najdemo različne informacije o ustreznosti razmerij med temi sestavinami, ki pa večinoma ne upoštevajo dejstva, da je potrebno razmerje individualizirati tako, da bo prilagojeno pasmi, teži, aktivnosti in drugim lastnostim psa. Poenostavljeno rečeno so minimalne potrebe odraslega zdravega psa praviloma pokrite, če je v 100 gramov suhe hrane 18 g beljakovin, 5,5 g maščob, od 0,5 g do največ 2,5 g kalcija, od 0,4 g do največ 1,6 g fosforja, s tem da naj bo razmerje med kalcijem in fosforjem 2:1. Količine drugih snovi v obroku psa je treba prilagoditi glede na življenjsko obdobje psa (mladič, obdobje starosti), glede na njegovo fizično stanje in aktivnost.

2. Neustrezna energijska vrednost hrane

Vnos energije in hranljivih snovi naj bo prilagojen individualni potrebi psa. Premajhna ali prekomerna telesna teža, nesijoča dlaka in neprijeten vonj psa so največkrat posledica neuravnoteženosti prehranskih obrokov. Priporočljivo je, da težo psa nadzorujemo tako, da ga z isto tehtnico kontinuirano tehtamo in da si njegovo težo zapisujemo. Hitro se namreč zgodi, da spremembe v teži ne opazimo, kar pa lahko vpliva na zdravstveno stanje psa.

3. Neustrezen izbor hrane

Pravilna izbira pasje hrane je za zdravo življenje psa zelo pomembna. Ne glede na to, ali pripravljamo hrano doma, ali hranimo psa s komercialno hrano, moramo sestavo prilagoditi potrebam psa mladiča, njegovi rasti, potrebam odraslega psa in psa v obdobju starosti. V primeru zdravstvenih težav, ki se lahko pojavijo v vseh življenjskih obdobjih, se je o izbiri sestavin pametno posvetovati s strokovnjakom. Še posebej je to priporočljivo pri izbiri komercialne prehrane. Proizvajalci oziroma trgovci na trgu ponujajo različne dietne prehrane, vendar pa lahko nepravilen izbor bolnemu psu povzroči več škode kot koristi.

4. Hrana 'po volji'

Napake, ki jih lahko nezavedno naredimo, so med seboj povezane.  V prepričanju, da bo pes zaužil toliko hrane kot jo potrebuje, posodico napolnimo s hrano. Vendar pa lahko to vodi do debelosti, ki lahko privede do različnih bolezni. Prevelike količine zaužite hrane povzročijo različne neprijetnosti: napihnjenost, slabšo prebavljivost, težave z želodcem in druge. Namesto da posodico napolnimo, je bolje, da je posamezen obrok količinsko skromnejši in v več delih. Ne glede na število obrokov pa ne smemo prekoračiti dnevnih količin, ki jih pes dejansko potrebuje. Pomembno je še, da ima pes v prehranjevanju 'primereno disciplino'.

5. Dodajanje vitaminov in mineralov

V komercialno hrano praviloma ni potrebno dodajati vitaminsko-mineralnih dodatkov, saj naj bi bila konzervirana hrana, kupljena v specializiranih trgovinah, že ustrezno uravnotežena. Kljub temu je priporočljivo, da na deklaracijah preverimo, ali to drži. V primeru, da obroke pripravljamo doma, je vitamine in minerale potrebno posebej dodajati. Posledice hranjenja s hrano, ki teh substanc ne vsebuje, ali ni v ustreznem razmerju, se slej ko prej pokažejo v njegovem zdravstvenem stanju.  

6. Pokvarjenje sestavine

Sestavine uporabljene za doma pripravljen obrok naj bodo sveže in neoporečne. Ne uporabljajte gnilih, plesnivih in starih živil.

7. Menjava vode

Vedno sveža voda je v prehrani psa zelo pomembna. Vodo moramo psu menjati vsaj enkrat dnevno, še bolje večkrat dnevno. Poskrbeti je treba tudi za higieno posode, iz katere pes pije. Večkrat tedensko jo je potrebno očistiti in iz nje odstraniti vodni kamen.

8. Hranjenje s sladkarijami

Sladkor je 'tihi ubijalec' psa, zato se je potrebno pri prehranjevanju psa sladkim jedem izogibati. Poleg debelosti lahko sladkor povzroča karies, spremembe metabolizma in druga bolezenska stanja.

9. Prevroča ali premrzla hrana oziroma voda

Najbolje je, da psu ponudimo hrano in vodo sobne temperature, saj sta lahko prevroča ali premrzla hrana in voda za psa škodljivi.

10. Neprimeren čas hranjenja

Najbolj primeren čas hranjenja je po fizični aktivnosti psa, izogibajmo se hranjenju pred sprehodom, igro ali drugimi aktivnostmi.

Kakšne so lahko posledice napak v prehranjevanju psa?

Nepravilno prehranjevanje psa lahko vodi do najrazličnejših težav kot so prebavne motnje (zaprtje, bruhanje, driska, napet trebuh, bolečine v trebuhu), slabše delovanja imunskega sistema, motnje v rasti in razvoju organizma, težave s plodnostjo, telesno kondicijo – pojav debelosti ali hiranje, spremembe v obnašanju, apatičnost psa itd. Posledica se lahko kaže tudi v občasnem zaužitju iztrebkov pri psih, ki uživajo prevelike količine ogljikovih hidratov ali beljakovin ter obroke s prenizko energijsko vrednostjo in premajhne količine vitaminov. Ob rednem pojavu koprofagije moramo prehrano psa takoj spremeniti, tako da v obrokih povečamo količine vlaknin ter zmanjšamo količine beljakovin.