V teh dneh bodite vozniki še posebej previdni na cesti, saj je na cestišču več žabic, ki se vračajo v zimska bivališča v gozdove in na vrtove. Prav tako je na cestah več ježev, ki v teh hladnih jesenskih dneh iščejo hrano.
Žabe sodijo med najbolj ogrožene vrste v Sloveniji in v svetu. Globalno smo izgubili že blizu 90 odstotokov vseh dvoživk, opozarja Mojca Furlan, učiteljica, aktivistka s področja trajnostnega razvoja ter dolgoletna prostovoljka na področju varovanja okolja in živali. Žabice se množično selijo ob prvi otoplitvi po hladnem zimskem obdobju. Ko zapade dež, se iz prezimovališč odpravijo na pot do mokrišč, potokov in mlak, kjer odložijo svoj mrest.
Podobna selitev se dogaja jeseni, le da v obratni smeri, saj se žabe vračajo v svoja bivališča v gozdovih in na vrtovih.
Ljudje smo s cestami presekali njihove ustaljene poti, zato je naša odgovornost, da poskrbimo za alternativne in varne prehode ozioroma žabicam pomagamo čez cesto.
Zato so spomladi, včasih pa tudi jeseni, organizirane akcije prostovoljcev, ki na najbolj kritičnih odsekih pomagajo žabam varno priti čez cesto. Na voznikih pa je, da zmanjšajo hitrost, da lahko opazujejo cestišče in se izognejo žabicam.
Ker se žabice selijo ob mraku in v deževnih dneh, je takrat vidljivost slabša, kar je treba upoštevati med vožnjo. Nikoli ne vozimo po živih živalih!
Kako pomagati ježu?
Jesenski čas za številne živali pomeni čas priprave na zimo. Ogromno živali si v tem času že išče zaloge hrane, s katerimi bodo preživeli najhladnejše mesece. Naj vas zato ne preseneti, če boste v bližini doma opazili ježa. Ti se najraje zadržujejo predvsem pod kupi listja ali vej.
Če imate možnost, priskrbite ježu nekaj kalorične hrane, da se bo okrepil za čas dolge zime. Ježi ne jedo jabolk in hrušk ter ne pijejo mleka, pač pa se pretežno prehranjujejo z mrčesom, mesom, črvi in majhnimi sesalci. Zanje so primerni tudi mačji briketi, ki vsebujejo velik delež mesa.
