Samo določeni ljudje so lahko sedli na kavč 

Nekaj tako samoumevnega, kot je danes kavč, je včasih veljalo za luksuz. Imeli so ga le premožni in tisti, ki so segali v sam vrh družbe. Če si danes ne predstavljamo, da v svojem domu ne bi imeli kavča ali da ženska ne bi smela sesti nanj, je pogled v zgodovino nekoliko drugačen. Zgodovinarji trdijo, da so bili verjetno Rimljani tisti, ki so v Evropi prvič začeli uporabljati kavče (sprva elegantne zofe), kjer so se po obrokih sproščali in pogovarjali s svojimi gosti. Tisti čas so na kavču lahko sedeli ali ležali le premožni moški, kamnite klopi pa so bile za ženske, otroke in sužnje. 

Omare niso služile temu, čemur so namenjene danes

Po tem, ko so srednji vzhodnjaki izumili prvo skrinjo s pokrovom, so Rimljani izumili svoj prvi lararij, danes poznan kot svetišče božanstev v starorimskih hišah, po zgledu katerega naj bi bile narejene tudi garderobne omare, kot jih poznamo danes. Lararij je bila tako rekoč luknja v steni, ki je bila prekrita z vrati, a v njem niso hranili oblačil, niti hrane, temveč svoje svete predmete.

Bajka, ki stoji za vilicami

Vilice so kot osebni namizni pribor prvič uporabili v bizantinskem cesarstvu v 11. stoletju. Na začetku so imele le dva zobnika, uporabljali pa so jih zgolj za trganje kosov hrane. Zanimivo pri tovrstnih vilicah je bilo, da so sprva verjeli, da gre za hudičevo orožje, prav zaradi tega so bile prepovedane za uporabo. Bizantinsko princeso Marijo Argyropoulino je denimo beneška duhovščina obsodila, ker je med obrokom uporabljala vilice. Po njihovem mnenju bi morala uporabljati prste, ki so tedaj veljali za 'naravni pribor', ki ga je ljudem zagotovil sam bog. Seveda so vilice kasneje sprva postale del aristokratskega življenjskega sloga, medtem ko so navadni ljudje še naprej jedli s prsti, sčasoma pa je pribor, tudi vilice, postal, vsaj za razvito družbo, nekaj samoumevnega. 

Dežnike je smela uporabljati le 'modra kri'

Dežnike so izumili Kitajci in Egipčani. Oboji naj bi jih začeli uporabljati v 11. stoletju pred našim štetjem, ustvarjeni pa so bili z namenom, da bi ljudi zaščitili pred sončno svetlobo. V obeh državah je dežnik veljal za simbol moči, zato so ga smeli uporabljali le tisti, ki so imeli določen položaj in ime v družbi. Dodatna zanimivost pri tem je, da je bila v tistem času povprečna teža dežnika dobre štiri kilograme, njegova dolžina pa je znašala več kot en meter. 

Gumbi so služili zgolj za okras

V preteklosti so gumbi služili kot dodatek oblačilom, sprva pa so bili narejeni iz kamna. Funkcije gumba, kot jih poznamo danes, so opravljale vezalke in različne sponke.

Zapestne ure so bile domena žensk

Zapestne ure so postale izjemno priljubljene leta 1571, ko je kraljica Elizabeta I. v dar prejela ročno uro. Vse do 20. stoletja je veljalo, da je bil to nakit, namenjen zgolj ženskam. Moške zapestne ure, kot jih poznamo danes, so postale priljubljene šele po letu 1900, ko so jih začeli nositi vojaki, ker je bila uporaba takratnih priljubljenih žepnih ur med vojaškimi vajami neprimerna. 

V branje priporočamo še:

Povzeto po Bride side