Zgodba hiše na bregu La Crescente se je začela že v 50-ih let prejšnjega stoletja, ko je na hribčku 20 kilometrov severno od Los Angelesa zrasla hiša za zakonca Serulnic - arhitekturna mojstrovina enega največjih ameriških modernističnih arhitektov Richarda Josepha Neutre.

Posest sta pred dobrimi desetimi leti kupila ameriška umetnika Lari Pittman in Roy Dowell, ki pa sta za bivanje potrebovala več prostora. Ker nista želela posegati v obstoječo arhitekturo, sta se odločila, da obstoječo hišo ohranita, na terenu pod njo pa postavita novo bivališče, ki naj bi ustrezalo njunemu nekonvencionalnemu načinu bivanja.

Arhitekt Michael Maltzan, ki sta ga najela, je bil tako soočen z izzivom, da zasnuje nekonvencionalno domovanje razsežnih dimenzij, ki bo konceptualno dopolnjevalo obstoječo arhitekturno in urbanistično ureditev.

Zahteve lastnikov so med drugim vključevale domovanje brez notranjih vrat ali drugih ločevalnih elementov med sobami, zanikanje pravil o hierarhiji med prostori ter lep izgled strehe, saj je ta vidna  z ostalih delov strmo padajočega posestva.

Odgovor je Maltzan ponudil v obliki nenavadne, sedemkotne zgradbe, ki na prvi pogled bolj kot na bivalno gradnjo spominja na observatorij.

Hiša, ki je sestavljena iz nepravilnih, na videz naključno zloženih tri- in štirikotnikov, z zgornje in stranske strani izgleda precej zaprta, na spodnji strani pa se odpre v obsežno teraso s pogledom na migetajoče luči naselja v dolini.

Svetloba bivalne prostore razkošno obliva tudi z vrha, saj se v samem središču hiše skriva notranji vrt, ki ga od pokritih bivalnih prostorov ločijo steklene stene.

Kopalnico osvetljuje ovalno strešno okno, zasnovano tako, da ponuja razgled na čudovit stoleten bor, ki raste nad hišo.

Nenavadna oblika hiše prebivalcem in gostom narekuje precej drugačno dinamiko bivanja od običajne. Obiskovalcu se namreč ob vstopu od vhodnih vrat ponuja odprt pogled na kopalnico na eni strani, ali dnevno sobo na drugi strani.

Dnevna soba se nato na eni strani odpira na pokrit balkon nad dolino, na drugi pa na dvorišče.

Spalnico od dnevne sobe ločuje le steklena stena (ki jo je mogoče zaakriti z zavesami), kuhinja na galeriji pa pravzaprav zavzema prostor med etažama jedilnice in kuhinje.

Nevsakdanja sodobna rezidenca, ki je bila končana lani, stoji na betonskih temeljih, konstrukcijo pa sestavljajo (skriti) jekleni tramovi, zaščiten laminiran les, steklo in betonski tlak na dvorišču. Tla notranjih prostorov pokrivajo deske skandinavskega hrasta.

Slabih 300 kvadratnih metrov velika rezidenca je lastnika stala 1,5 milijona ameriških dolarjev, danes pa njima in njunim obiskovalcem ponuja precej neobičajno, a udobno bivalno izkušnjo.

Na uresničitev svoje ideje je ponosen tudi arhitekt Maltzan, ki pravi, da je to njegova prva stanovanjska gradnja, v kateri bi tudi sam z veseljem živel.