"Kodranje" listov

Ob toplih dneh se na naših rastlinah v obliki sivo bele prevleke ali belega prahu lahko pojavi siva plesen. V Klubu Gaia, ki ljubiteljem rastlin brezplačno svetuje smo ugotovili, da jo veliko ljubiteljev vrtnarjenja zamenja za prah.

Bolezen najpogosteje zasledimo na sadnem drevju, lilijah, plamenkah in nekaterih vrstah vrtnic. Listi se kodrajo in deformirajo, na njih pa so vidne sivo bele prevleke.

Pomembno je, da varstva pred okužbo ne opustimo v sušnem obdobju, saj suša pospeši razvoj bolezni.

Ob močnejši okužbah, ki jim botruje toplo in suho vreme, se okuženi poganjki ne razvijajo normalno, cvetni popki pa odpadajo ali se ne odprejo.

Plesen in gniloba na zelenjavi

Pepelasta plesen za kalitev potrebuje le minimalno prisotnost vode – dovolj je jutranja rosa. Ko je rastlina okužena, gliva površinsko izsesava liste, da se ti prezgodaj posušijo.

Bolezen je pogosta v gostih nasadih, zato je potrebno rastline saditi dovolj narazen ali pa jih naknadno redčiti. Tla bomo tako laže rahljali, zastajanje vlage bo manjše, okužb pa bo posledično manj.

Na vrtninah pa lahko zasledimo tudi različne »gnilobe«, zaradi katerih začnejo rumeneti od zunaj navznoter. Pri beli gnilobi so na koreninskem vratu prisotni beli vatasti kosmiči, pri sivi plesni so listi prevlečeni s sivo prevleko, pri bakterijskih gnilobah pa se bakterij ne vidi, pač pa iz solatnih rastlin nastane mokra gmota.

Siva plesen na okrasnih rastlinah

Siva plesen se v nasprotju s pepelasto plesnijo na okrasnih rastlinah pojavlja v mokrem in deževnem vremenu. V obdobju intenzivnega cvetenja rastline navadno občudujemo, pozabimo pa na njihovo higieno.

Nekatere po cvetenju cvetov ne odvržejo - in ravno na teh ostankih se razvije siva plesen. Opazimo jo na cvetovih, ki začnejo gniti. Okužba se z odmrlih delov rastline širi na zdravi del.

Rastline varujemo tako, da vestno odstranjujemo vse odcvetele cvetove in napadene popke. Pojav sive plesni preprečimo tudi z redno uporabo fungicida na osnovi njivske preslice.