Ste se že kdaj vprašali, kaj se zgodi z vso energijo, ki jo „pokurite“ v fitnesu, med poganjanjem sobnega kolesa ali vadbo na traku ali trenažerju? Verjetno ne, konec koncev nam je med vadbo pomembno le to, da se znebimo odvečnih kalorij in oblikujemo svoje telo.

Toliko bolj pa zato o energiji, ki v vse bolj priljubljenih javnih in domačih fitnes klubih po vsem svetu vsakodnevno dobesedno „izgoreva v nič“, razmišljajo okoljevarstveniki, raziskovalci in oblikovalci.

Večina med njimi se sicer ukvarja z bolj „konvencionalnimi“ težavami, na primer globalnim segrevanjem, trajnostnim, okolju prijaznim bivanjem, razvojem alternativnih goriv in podobnim, brata Mitchell in Douglas Joachim (prvi je arhitekt, drugi pa osebni trener) pa sta se osredotočila na fitnes klube.

S svojo vizionarsko rešitvijo, poimenovano „River Gym“ oziroma „Vodni fitnes“, pravzaprav ubijata več muh na en mah. Gre namreč za plavajoče telovadnice v obliki nekakšnih ovalnih mehurčkov, ki naj bi se s pomočjo v električno pretvorjene človeške energije premikale po rekah.

Predstavljajte si: živite na obrobju velemesta, v katerem ob konicah seveda zavlada popoln prometni kaos. Ob uri ali več, ki jo vsakodnevno porabite za živčno čakanje na cestah, vsakodnevne vadbe enostavno ne morete stisniti v svoj urnik. Ni res, pravita brata Joachim.

V plavajoči telovadnici se namreč razgibate, hkrati pa energija vas in vaših sotrpinov v telovadnici plavajoči mehurček premika po reki.

Med uro vadbe tako neopazno priplujete do delovnega mesta, že navsezgodaj ste naredili nekaj za svoje telo – pa tudi za duha, ko ste se izognili stresu in nevarnostim na cestah.

Da tega, kako okolju prijazna je plavajoča telovadnica v primerjavi z osebnim avtomobilom, sploh ne omenjamo.

Brata Joachim sta plavajoče telovadnice zasnovala za plovbo po newyorških East river in Hudson river in za koncept dobila tudi nagrado New York Magazina.