Dominvrt.si
Toča je za rastline velik šok in potrebujejo veliko časa, da si (če sploh) opomorejo.

Je po toči zvoniti prepozno?

Dominvrt.si
03. 07. 2012 18.19
0

V poletnih dneh obstaja tudi velika nevarnost toče. Za vse, ki imate vrt ali pa rože na balkonu ali terasi, bodo še kako prav prišli nasveti o ustrezni zaščiti vašega vrtnega ali balkonskega ponosa pred to poletno nadlogo.

Toča je za rastline velik šok in potrebujejo veliko časa, da si (če sploh) opomorejo.
Toča je za rastline velik šok in potrebujejo veliko časa, da si (če sploh) opomorejo. FOTO: iStockphoto
Mag. Jelka Stopar Metelko, direktorica vrtnih centrov Kalia, nam je dala nekaj nasvetov o tem, kako rastline na balkonu in vrtu ustrezno zaščititi, ter kako ravnati, če toča kljub naši pazljivosti zdesetka naš vrtni ponos.

Spremljanje vremenske napovedi

Prvi in najosnovnejši nasvet za vse vrtnarje bi bil, naj v vročih dneh in tednih, ki so pred nami, skrbno spremljajo vremensko napovedi in predvidevanja o povečani nevarnosti toče. Stari ljudje znajo to s skoraj stoodstotno verjetnostjo napovedati glede na vreme, veter in vrsto oblakov, za modernejše vrtnarje pa je na spletnih straneh dandanes na voljo vrsta pripomočkov, s katerimi lahko v realnem času opazujejo premikanje ciklonov in vremenskih front.

Zaščita balkonskih rastlin

Čeprav običajno ne prinašajo velikega pridelka, nas uničenje balkonskih rastlin, ki smo jih vso pomlad skrbno negovali, včasih prizadane skoraj tako, kot uničenje v zelenjavnem vrtu. Stopar Metelkova predlaga, da si pred napovedano popoldansko nevihto vzamemo nekaj minut in rastline v posodah na balkonu ali terasi pomaknemo na manj izpostavljeno mesto, se pravi bliže hiši, pod napušč ali nadstrešek.

Če so lonci pretežki ali so rastline zasajene v koritih na ograji, lahko rastline pred točo zavarujemo s kopreno, kar pa, poudarja, ni vedno pametna odločitev. Če neurje spremlja močan veter, bo ta namreč kopreno odpihnil. Če jo (pre)močno pritrdimo, pa smo v nevarnosti, da bo z divjim plapolanjem poškodovala rastline.

Kaj torej storiti? Univerzalnega recepta ni, je pa pametno, da se ravnate po vremenskih razmerah in napovedih.

Ena možnost je tudi pokrivanje ...
Ena možnost je tudi pokrivanje ... FOTO: N.L.

Kaj pa na vrtu?

Za zaščito vrta se dobijo prav posebne mreže proti toči, ki jih s pridom uporabljajo zlasti vinogradniki in sadjarji", pravi Stopar Metelkova, in ob tem opozarja, da je za učinkovitost takšne zaščite ključna dovolj močna konstrukcija, na katero bomo napeli mrežo. Ta je morda povezana z nekaj več stroški; o tem, koliko je pripravljen investirati v domač pridelek, se mora pač odločiti vsak vrtnar sam.

Ena možnost je tudi pokrivanje z vlaknasto folijo oziroma kopreno, Stopar Metelkova pa poudarja, da je takšna rešitev dvorezen meč. Po eni strani bo, če smo jih pokrili s kopreno, iz rastlin po neurju laže odstraniti ledena zrnca in s tem težo, ki pritiska na rastline.

Po drugi strani pa je pri pokrivanju s kopreno večja nevarnost, predvsem pri večjih rastlinah, da se bodo te med točo polomile, kot pa če jih zaščitimo z mrežo.

Največja in najbolj nepovratna je škoda, ki jo povzroči toča na rastlinah, kot so paradižniki, paprike ter buče in bučke. Zato je pametno, da pred neurjem zaščitimo vsaj del vrta, kjer rastejo te rastline, svetuje Stopar Metelkova.

Kot učinkovito, čeprav morda ne najbolj estetsko zaščito posameznih rastlin nekateri vrtnarji omenjajo tudi cvetlične lonce, vedra ali celo kante za smeti, ki jih pred neurjem poveznemo čez najdragocenejše rastline.

Po toči zvoniti …

„Iz lastnih izkušenj v nobenem primeru ne svetujem čakanja, da se obstoječe rastline obrastejo in si opomorejo. Če takoj odreagiramo in posadimo nove, so naše možnosti, da bomo prišli do domačega pridelka, še vedno velike.“ Irena Stopar Metelko

… včasih ni prepozno, pravi Stopar Metelkova, ki svetuje, naj po močni toči, ki je skoraj v celoti uničila rastline, nikar ne stojimo križem rok in čakamo, da si bodo te opomogle. Po razdejanju, ki je rastline skoraj v celoti zravnalo z zemljo in jih spremenilo v zeleno sluz, je najboljša rešitev ponovna priprava zemlje in zasaditev z novimi rastlinami.

Če so po toči rastline uničene, je najboljša rešitev ponovna priprava zemlje in zasaditev z novimi rastlinami.
Če so po toči rastline uničene, je najboljša rešitev ponovna priprava zemlje in zasaditev z novimi rastlinami. FOTO: Reuters

Preden si rastline opomorejo od šoka in ponovno začno rasti, bo namreč minilo veliko časa, zato je bolje posaditi nove, mlade, ki bodo veliko hitreje dale pridelek (v vrtnih centrih se vedno še dobi kakšna sadika za zamudnike), lahko pa tudi posejete seme, ki v idealnih poletnih mesecih hitro kali, zlasti, če ga pokrijemo s kopreno, ki zadržuje vlago.

Poleg tega za sajenje marsikatere vrtnine še ni prepozno. „Veliko rastlin, denimo fižole, grahe in korenček v vsakem primeru sadimo v kratkem dnevu, se pravi bo primeren čas ponovno prišel enakonočju, konec junija, julij in tudi še avgusta“, pojasnjuje Stopar Metelkova.

Naša strokovnjakinja dodaja, da je sicer res, da dajo druge, kasnejše setve manjši pridelek, a če posejemo večje površine, smo na istem oziroma še boljšem, ker imamo na voljo sveže rastline.

Tudi prav vse solatnice lahko sadimo ponovno, saj je prav solata tista, ki jo hočemo imeti na svojem vrtu vse leto. Pa tudi začimbe in zelišča lahko hitro nadomestimo z novimi, svežimi sadikami iz vrtnarije ali vrtnega centra.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Dominvrt.si, Vse pravice pridržane Verzija: 854