Dominvrt.si

lubadar

Kaj se dogaja z gozdom v jeseni?

Pred zimo ne poskrbimo samo za vrt, trato, okolico hiše, ampak, če imamo gozd, tudi zanj.

V gozdovih ogromno škode tudi letos

Slovenski gozdovi se tudi letos srečujejo z negativnimi posledicami vetrolomov in s prenamnožitvijo podlubnikov.

Na Koroškem so razglasili nevarnost gradacije smrekovega lubadarja

Zavod za gozdove Slovenija (v nadaljevanju ZGS) je pred dnevi razglasil veliko nevarnost gradacije smrekovega lubadarja na Koroškem. S pozivom želijo spodbuditi lastnike gozdov k hitremu poseku prizadetega drevja. Na Koroškem namreč po trenutnih podatkih lubadar povzroča največ težav na območju občine Dravograd.

Katastrofalno stanje na Jelovici

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec si je na povabilo Gozdnega gospodarstva Bled ogledala sanacijo gozdov na Gorenjskem, ki so jih prizadeli podlubniki. Na Jelovici je videla velike razsežnosti posledic ujm in zagotovila, da bo ministrstvo skušalo ustvarjati pogoje za čim bolj nemoteno sanacijo.

Zaradi ene neposekane okužene smreke do 150 milijonov novih lubadarjev na sezono

Visoke poletne temperature so kot nalašč za razvoj smrekovih lubadarjev, saj samica hitreje zalega jajčeca, veliko hitrejši pa je tudi celoten razvoj, je za STA pojasnila Andreja Kavčič z Gozdarskega inštituta Slovenije. Zaradi ene neposekane z lubadarji napadene smreke se lahko v sezoni število hroščev poveča za več kot 150 milijonov.

Stanje je zaskrbljujoče

Zaradi napada podlubnika so na nekaterih območjih Zgornje Gorenjske nastale velike prazne površine. Te bo potrebno pogozditi, saj obstaja velika nevarnost erozije, predvsem na Dovjem. Vendar lastniki gozdov tega sami ne bodo zmogli. Gozdarji in župani predlagajo uvrstitev napada gozdnih škodljivcev med naravne nesreče.

Nad podlubnike tudi z brezpilotniki

Zavod za gozdove preizkuša sistem ocenjevanja razširjenosti podlubnika v slovenskih gozdovih s pomočjo brezpilotnih letal, pri čemer mu je z brezpilotniki na pomoč priskočilo Ministrstvo za obrambo. Z letali bodo poskušali okužena območja odkriti iz zraka, s čimer bi v primerjavi z identifikacijo s tal prihranili veliko časa.

Napadom podlubnikov ni videti konca

Napadi podlubnikov v gozdovih ne pojenjajo, saj se zaradi ugodnih temperatur za njihov razvoj še vedno pojavljajo nova žarišča. Gozdarji so letos posekali že 1,2 milijona kubičnih metrov napadenega lesa, pojasnjujejo na Zavodu za gozdove. Na kmetijskem ministrstvu pa opozarjajo, da gozdovom pretijo še bistveno večje nevarnosti, kot so podlubniki.

Trenutni obseg lubadarja predstavlja naravno katastrofo

Stanje na območju gozdnogospodarskega območja Bled je alarmantno, polovico gozdov je prizadel lubadar, je za STA opozoril vodja območja Andrej Avsenek. Izpostavil je, da je obvladovanje lubadarja ušlo izpod nadzora, da gre za naravno katastrofo in da lubadar že ogroža tudi največje gozdove - Jelovico in Pokljuko.

Letos škoda še večja?!

Zaradi podlubnikov je bilo v Sloveniji lani za posek označenega skoraj 2,2 milijona kubičnih metrov lesa, večinoma smrek, posekanega pa za 1,8 milijona kubičnih metrov. To je precej več od dotlej rekordnih 750.000 kubičnih metrov, kolikor so jih zaradi podlubnikov posekali v 2005. Letos bo po pričakovanju škoda podobna ali celo večja kot lani.

'Varstvena situacija v slovenskih gozdovih je letos katastrofalna!'

Poznojesenski čas in prihajajoča zima predstavljajo priložnost za sanacijo gozdov, ki so jih letos napadli lubadarji. Tako bi preprečili še hujšo škodo, ki ob razmnožitvi lubadarja grozi v prihodnjem letu. Gre za največji napad lubadarja na Zgornjem Gorenjskem doslej, zato na območni enoti zavoda za gozdove lastnike pozivajo k ukrepanju.

Kako vreme vpliva na pridelek?

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije zaradi toplega vremena, ki z občasnimi padavinami vztraja zadnjih nekaj tednov, v kmetijstvu še ne zaznava težav. Pridelki zgodnjega sadja in zelenjave ter njihova kakovost so večinoma dobri, medtem ko je količina pridelane pšenice nekoliko manjša, a je njena kakovost povprečna oz. dobra, so pojasnili za STA.

ISSN 2630-1679 © 2024, Dominvrt.si, Vse pravice pridržane Verzija: 860