Ime drobnjaka je sestavljeno iz grške besede skhoinos (biček) in prason (por). Pogovorno mu v nekaterih narečjih v Sloveniji, predvsem na območju zahodne Štajerske in Zasavja, rečejo šnitlih, v Idriji pa denimo šnitlah.

Drobnjak je trajnica, ki v višino zraste do petdeset centimetrov. Njegove čebulice so majhne, stožčaste oblike, listi imajo mehko zgradbo in so votli, cvetovi pa so bledo vijolični in imajo zvezdasto obliko s šestimi cvetnimi listi. Rastlina cveti od aprila do maja v južnih delih in junija v severnih delih prirodnih območij. Drobnjak je tudi edina vrsta rodu Allium, ki izvira tako s stare kot nove celine.

Hranilne snovi drobnjak zadrži le svež, s kuhanjem in sušenjem pa se večinoma popolnoma razgubijo. V prehrani se pogosto uporablja kot nadomestek čebule ali česna, vsekakor pa je drobnjak dobrodošla popestritev jedilnika, saj na telo vpliva izjemno blagodejno – znižuje krvni pritisk, blaži vetrove in deluje kot blago odvajalno sredstvo, hkrati pa pomaga čistiti kri. Dobro ga je imeti nasajenega na vrtu, ne škodi pa niti v stanovanju v kakšni okrasni posodici, saj odganja mrčes. Je odporen na mraz, prav tako pa ne prenese suše. 

Ta rastlina nima nič proti, če jo občasno malo okopljete in oplevete plevel. Zahteva sončno ali polsončno lego ter obilno zalivanje. Dober sosed je papriki, paradižniku, zelju, kumaram, blitvi, korenju, jagodam, solati in rdeči pesi. Izjemno rad ima tudi družbo vrtnic. Nikar pa ga ne sadite zraven pora, graha, soje, leče in majarona. Ko se na rastlini pojavijo cvetovi, četudi so užitni, jih za nemoteno rast odrežite. Za sprotno uporabo ga režemo naravnost od zunaj navznoter, pri čimer ga ne smemo puliti, da ne poškodovali same rastline. Ko drobnjakovi listi zrastejo nekje do višine 15 centimetrov, že lahko pričnemo z rezanjem. 100 gramov drobnjaka vsebuje skoraj 50 miligramov vitamina C, kar je približno 85 % priporočenega dnevnega odmerka.

Rimljani so verjeli, da uživanje drobnjaka pomaga zmanjševati bolečine pri sončnih opeklinah in suhem grlu. Uporabljali so ga tudi kot naravni diuretik. Kitajci pa so na drugi strani verjeli, da semena iz cvetov te zdravilne rastline lahko uporabijo kot afrodiziak. Drobnjak je poznan in uporabljen malodane v vsakem gospodinjstvu. Svež drobnjak, ki ga nasekljamo, uporabljamo kot začimbo solatam, ribam, krompirju, omakam in prelivom, juham in ostalim jedem. Odličen je tudi v kombinaciji s skuto.

Sicer so zdravilne lastnosti drobnjaka zelo podobne lastnostim česna, le da so nekoliko šibkejše. Uporaba drobnjaka kot zdravilnega sredstva je omejena. Zaradi vsebnosti žveplovih sestavin, kot sta denimo alil sulfud in alkil sulfoksid, ima drobnjak blagodejen učinek na cirkulacijski sistem, uporaben pa je tudi kot spodbujevalec teka, poživilo, diuretik, antiseptik ter blag antibiotik. Kot stranski učinek se lahko pojavijo blage prebavne motnje, a so manj verjetne, saj se drobnjaka, kot smo že dejali, ne uporablja za glavno jed, temveč za začimbo.

Preberite še: